TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi drugo tožene stranke se ugodi in se izpodbijani del sodbe spremeni tako, da se tožbeni zahtevek zoper drugo toženo stranko, da je dolžna s prvo toženo stranko nerazdelno izplačati odškodnino za premoženjsko škodo v skupni višini 42.287,70 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 30.521,51 EUR od dne 3. 3. 2011 dalje do plačila, ter da je dolžna s prvo toženo stranko nerazdelno povrniti tožniku stroške postopka v skupnem znesku 5.868,00 EUR v roku 15 dni od prejema te sodbe , v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka tega roka do plačila, pod izvršbo, z a v r n e.

Pritožba prvo tožene stranke se zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Odločitev o stroških postopka (II. in III. točka izreka) se spremeni tako, da se glasi:

„Prvo tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati stroške postopka v višini 5.904,00 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka paricijskega roka do plačila, pod izvršbo.

Prvo tožena stranka je dolžna povrniti stroške postopka v skupnem znesku 2.622,89 EUR na račun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. ... sklic ..., v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka paricijskega roka do plačila, pod izvršbo.

Tožeča stranka je dolžna drugo toženi stranki povrniti stroške postopka v višini 1.649,97 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka dalje do plačila, pod izvršbo.“

Tožeča stranka je dolžna drugo toženi stranki povrniti pritožbene stroške v višini 875,75 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka do plačila, pod izvršbo.

Prvo tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške in stroške odgovora na pritožbo.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovorov na pritožbi.

V sodni praksi ni sporno, da lahko oškodovanec odškodnino za sukcesivno nastajajočo škodo (izgubo na dohodku) uveljavlja bodisi v obliki rente bodisi s sukcesivnim vtoževanjem odškodnine za preteklo obdobje, pri čemer se zastaralni roki računajo po določilih 352. člena OZ in rok prične teči z dnem, ko tožnik zve za bodočo škodo in jo lahko uveljavlja. Pravočasno uveljavljanje prve tovrstne škode je pogoj za uveljavljanje nadaljnjih škod.

Okužba tožnika s hepatitisom C, ki je bila opredeljena za poklicno bolezen, ne sodi med zavarovane primere po zavarovalni polici za zavarovanje odgovornosti po splošnih zavarovalnih pogojih, sklenjeni med prvo in drugo toženo stranko, zato drugo tožena stranka ni odgovorna za izplačilo odškodnine tožniku.