TFL Vsebine / TFLGlasnik

V zvezi z vprašanjem pravic dedičev po pokojnem zavarovancu v postopku odločanja o starostni pokojnini je Vrhovno sodišče RS odločilo v sodbi opr. št. VIII Ips 56/2021 z dne 10. junija 2022. Vrhovno sodišče je v tej sodbi sprejelo stališče, da se v primeru, če postopek za pridobitev pravice do starostne pokojnine do smrti zavarovanca še ni dokončno zaključen, ta postopek ne more nadaljevati z zavarovančevimi pravnimi nasledniki.³

Dejansko stanje, na podlagi katerega je Vrhovno sodišče sprejelo navedeno stališče, je opisano v nadaljevanju.

Zavarovanec je vložil zahtevo za priznanje pravice do starostne pokojnine. Upravni organ je izdal začasno odločbo o odmeri starostne pokojnine in jo poslal zavarovancu v vročitev. Zavarovanec je umrl tri dni pred izdajo odločbe, o čemer upravni organ ni bil obveščen. Začasna odločba o odmeri starostne pokojnine je bila poslana na naslov bivanja pokojnega zavarovanca in vdove pokojnega zavarovanca, zaradi česar se je vdova seznanila z vsebino začasne odločbe o odmeri starostne pokojnine. Vdova je zoper začasno odločbo vložila pritožbo zaradi napačnega izračuna višine starostne pokojnine, od katere je odvisna višina njene vdovske pokojnine (in tudi višina denarnih sredstev iz naslova starostne pokojnine, ki bi jih podedovala po pokojnem zavarovancu za obdobje od dneva vložitve zahteve do dneva smrti). Upravni organ je postopek ustavil in zavrnil pritožbo.

Po stališču upravnega organa in po stališču Vrhovnega sodišča RS dedič nima pravice do zneska starostne pokojnine, ki bi umrlemu zavarovancu pripadal za čas od dneva vložitve zahteve za pridobitev pravice do starostne pokojnine do dneva smrti. Nadalje po stališču upravnega organa in Vrhovnega sodišča vdova po umrlem zavarovancu nima pravice do vložitve pritožbe zoper odločbo upravnega organa, iz razloga napačnega izračuna starostne pokojnine, kljub temu, da je od višine starostne pokojnine pokojnega zavarovanca odvisna višina njene vdovske pokojnine.

Stališče Vrhovnega sodišča je z vidika človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki jih določa Ustava RS,⁴ nekoliko presenetljivo. Obstoj pravice pokojnega zavarovanca do starostne pokojnine in njena višina vplivata na pravice dedinje (vdove), in sicer:

• na pravico vdove do dedovanja denarnih sredstev iz naslova starostne pokojnine, do katerih je bil pokojni zavarovanec upravičen do njegove smrti,
• na višino vdovske pokojnine, do katere je upravičena vdova.⁵

Z odrekanjem pravice do nadaljevanja postopka je vdovi odvzeto varstvo njene pravice do uveljavljanja izplačila neizplačane pokojnine po pokojnem zavarovancu. Hkrati ji je onemogočen preizkus pravilnosti izračuna starostne pokojnine zavarovanca, od katere je odvisna višina njene vdovske pokojnine.

Stališče Vrhovnega sodišča pravnemu nasledniku (vdovi) pokojnega zavarovanca onemogoča, da od pritožbenega organa zahteva preizkus pravilnosti izračuna višine starostne pokojnine pokojnega zavarovanca, od katere je odvisna višina vdovske pokojnine. Po stališču Vrhovnega sodišča vdova nima nikakršne možnosti, da s pritožbo uveljavlja popravo izračuna višine starostne pokojnine po pokojnem zavarovancu. Obstoj oziroma višina starostne pokojnine pokojnega zavarovanca neposredno vpliva na pravice vdove. Upoštevaje stališče Vrhovnega sodišča vdova nima nikakršne možnosti doseči pravilen izračun njene vdovske pokojnine (ki je odvisna od višine starostne pokojnine po pokojnem zavarovancu). Ob vsem navedenem se pojavlja vprašanje morebitne kršitve pravice vdove iz 22. člena Ustave (enako varstvo pravic) in 25. člena Ustave (pravica do pravnega sredstva).

V skladu s prvim odstavkom 108. člena ZPIZ-2 zavarovanec pridobi pravico iz obveznega zavarovanja z dnem, ko so izpolnjeni pogoji za pridobitev pravice po tem zakonu. V skladu s prvim odstavkom 108. člena ZPIZ-2 se pokojnina uživalcu izplačuje od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja (tj. po prenehanju delovnega razmerja). Zdi se, da ni relevantno, kdaj je upravni organ izdal upravno odločbo o pravici in višini starostne pokojnine, saj pravica do starostne pokojnine nastane na podlagi zakona (tj. na podlagi 108. člena ZPIZ-2), in sicer z dnem izpolnitve zakonskih pogojev za pridobitev pravice. Že z vidika temeljnega pravnega načela pravičnosti pravica do starostne pokojnine nastane v trenutku izpolnitve zakonskih pogojev, ne pa šele z dokončnostjo upravne odločbe, saj sta čas trajanja izdaje odločbe upravnega organa in trenutek smrti zavarovanca popolnoma izven vpliva zavarovanca.

Glede na pravice, ki jih določa Ustava, in glede na temeljno pravno načelo pravičnosti bi vdova po pokojnem zavarovancu morala imeti pravico zahtevati preizkus pravilnosti izračuna višine starostne pokojnine in pravico do dedovanja denarnih sredstev, do katerih bi bil zavarovanec upravičen do dneva smrti.

¹ Prim. prvi odstavek 108. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2 (Ur. l. RS, št. 48/22).

² Drugi odstavek 108. člena ZPIZ-2.

³ Točka 14 sodbe Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips 56/2021, 10. junij 2022.

⁴ Ustava RS (Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl.).

⁵ V skladu s prvim odstavkom 61. člena ZPIZ-2 v povezavi s prvo alinejo prvega odstavka 60. člena ZPIZ-2 se vdovska pokojnina odmeri v višini 70 odstotkov od pokojnine, do katere je bil uživalec upravičen ob smrti.