IZREK
I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba glede kaznivega dejanja pod točko A.I.1. spremeni tako, da se zoper obdolženega A. A. iz razloga po 4. točki 357. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP).
zavrne obtožba
da je drugemu vzel tuje premične stvari, da bi si jih protipravno prilastil, vrednost ukradenih stvari pa je bila majhna in si je hotel prilastiti stvari take vrednosti, s tem, da je dne 18. 9. 2021 v B. izmed prodajnih artiklov trgovine C. vzel devet moških in ženskih parfumov različnih znamk skupne vrednosti 351,91 EUR, last gospodarske družbe C. d. o. o., z njih odstranil embalažo in nalepke z varovali, jih pospravil v oblačila, nato pa z njimi, ne da bi zanje plačal kupnino pri blagajni, prodajalno zapustil, s čimer je gospodarsko družbo C. d. o. o. oškodoval za skupaj 351,91 EUR, pri tem pa mu je šlo za to, da si prilasti stvari take vrednosti,
s čimer naj bi storil kaznivo dejanje tatvine po drugem v zvzei s prvim odstavkom 204. člena KZ-1.
II. Na podlagi tretjega odstavka 105. člena ZKP se oškodovana družba C. d. o. o. s premoženjskopravnim zahtevkom v znesku 427,91 EUR napoti na pravdo.
III. Na podlagi prvega odstavka 96. člena ZKP bremenijo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obdolženca ter potrebni izdatki in nagrada zagovornika, vse v tem delu, v kolikor se dajo izločiti iz skupnih stroškov, proračun.
IV. V preostalem se pritožba zagovornika zavrne kot neutemeljena in se v nespremenjenem delu, glede kaznivega dejanja pod točko A.I.2., v odločbah o krivdi, odvzemu premoženjskopravne koristi in stroških kazenskega postopka potrdi, v odločbi o kazenski sankciji pa po uradni dolžnosti spremeni tako, da se obdolžencu na podlagi prvega odstavka 204. člena KZ-1 izreče
kazen 6 (šest) mesecev zapora.
JEDRO
Kadar je oškodovanec pravna oseba, lahko voljo za pregon storilca z vložitvijo predloga za pregon izjavijo njeni zakoniti zastopniki oziroma pooblaščenci, zaposleni pa lahko poda predlog za pregon le na podlagi posebnega pooblastila. Sodišče mora po uradni dolžnosti, ves čas postopka paziti ali je navedena procesna predpostavka podana, sicer se kazenski postopek ne more začeti oziroma se more končati. Že pred vsebinskim odločanjem mora preizkusiti, ali so podane procesne predpostavke, kamor spada tudi ugotavljanje, ali je predlog za kazenski pregon v imenu oškodovanca podala upravičena oseba in ali je to storila pravočasno.
Omejitve prokure po drugem odstavku 35. člena ZGD-1 sicer nimajo pravnega učinka proti tretjim, od tega splošnega pravila pa obstajajo izjeme, med drugim izjema iz prvega in tretjega odstavka 34. člena ZGD-1, ki določa skupne oziroma mešane prokure. Takšna omejitev prokure vpliva na celoten obseg prokure, kot jo določa prvi odstavek 35. člena ZGD-1, torej na vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, kamor se uvršča tudi predlog za kazenski pregon, pooblastilo pa je mogoče podeliti le v okviru lastnih upravičenj, zato prokurist v mešani oziroma skupni prokuri ne more samostojno podati pooblastila za vložitev predloga za pregon.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.