TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni:

1) v I. točki izreka tako, da se ugotovi obstoj terjatve tožnice do toženke v višini 3.825 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 11. 2017 do plačila;

2) v II. točki izreka tako, da se odločitev o pravdnih stroških pridrži za končno sodbo.

II. Pritožbeni stroški pravdnih strank so nadaljnji pravdni stroški.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnica kot izvajalec s toženko kot podizvajalcem 15. 10. 2016 sklenila pogodbo, katere predmet so bile storitve prevoza gotovine ter da je v obdobju med 14. 10. 2017 in 5. 11. 2017 izginilo šest ovojnic z gotovino v skupnem znesku 18.825 EUR.

Zapisalo je, da ostane prevoznik skladno z drugim odstavkom 692. člena OZ odgovoren za izgubo ali poškodbe pošiljk, ki jih ni bilo mogoče opaziti pri izročitvi, če ga je prejemnik o njih obvestil takoj, ko jih je odkril, vendar najkasneje v osmih dneh po izročitvi. Do dileme, kdaj je prišlo do izročitve izgubljene pošiljke, pa se ni opredelilo. Svojo presojo, da je treba izgubljeno pošiljko grajati v osmih dneh od izročitve, je oprlo na komentar Obligacijskega zakonika. Pri tem pa je spregledalo, da 692. člen OZ izgube pošiljke ne omenja. To je logično, saj pri izgubi pošiljke do njene izročitve sploh ne pride. Da je opravičilo uporabo omenjenega komentarja, pa je kot dan izročitve pošiljke štelo kar dan prevzema pošiljke. To pa je v direktnem nasprotju z dikcijo drugega odstavka 692. člena OZ, saj to določilo v primeru poškodbe pošiljke govori o osemdnevnem roku od izročitve pošiljke (naslovniku), ne pa od prevzema pošiljke (pri pošiljatelju).

Prav tako drži pritožbeno stališče, da je odgovornost za izgubo bistveno strožja od odgovornosti za poškodbo in da zato 691. člen OZ celo določa, da mora prevoznik takrat, kadar pošiljko izgubi, pošiljatelju povrniti škodo, pravice do plačila prevoza pa nima.