TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se v točki I izreka znesek 8.900,00 EUR nadomesti z zneskom 7.000,00 EUR, v točki II izreka znesek 2.869,07 EUR nadomesti z zneskom 3.704,09 EUR, v točki III izreka pa znesek 1.341,05 EUR nadomesti z zneskom 548,61 EUR.

II. V ostalem delu se pritožba tožene stranke in v celoti pritožba tožeče stranke zavrneta in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v 15 dneh plačati pritožbene stroške v znesku 189,28 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Odločitev pravdnega sodišča ne sme biti v nasprotju z ugotovitvami kazenskega sodišča glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti. To pomeni, da je pravdno sodišče vezano na ugotovitev tistih dejstev, od katerih je bila v kazenskem postopku odvisna odločitev, da obstaja kaznivo dejanje in kazenska odgovornost.

Tožnik sicer neutemeljeno poudarja, da zgolj verbalno izzivanje ne pomeni soprispevka, ko hkrati zanemarja dejstvo, da se je tožnik tudi fizično lotil toženca s tem, ko je prislonil svoje čelo k toženčevemu in ga z roko stisnil za nadlaht. S tem je prestopil mejo zgolj verbalnega spora. Toženec pa je nato s pretirano fizično reakcijo oziroma dvema udarcema proti tožniku le temu povzročil hude poškodbe obraza. Ker je bila toženčeva reakcija v fizičnem smislu pretirana, je njegov delež odgovornosti večji kot tožnikov in znaša 70%.

Tožnik po ugotovitvah izvedenca ni utrpel trajnih posledic, zaradi katerih bi bile njegove splošne življenjske aktivnosti zmanjšane. Šlo je le za začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti, ki ga je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo v postavki o neugodnostih v času zdravljenja.

Tožnik je utrpel hud primarni strah, ki je trajal celoten čas dogodka, nato pa v nekaj minutah izzvenel. Tožnik je trpel tudi sekundarni strah, ki je bil precej intenziven v času hospitalizacije, to je tri dni, nato pa je intenzivnost upadala. V celoti je sekundarni strah trajal približno 2 meseca, kolikor je dejansko trajalo zdravljenje ugotovljenih poškodb. Na podlagi teh ugotovitev je sodišče prve stopnje tožniku iz tega naslova prisodilo odškodnino v znesku 2.800,00 EUR, kar je 2,4 povprečne mesečne neto plače.