TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba upnika se zavrne in se sklep v izpodbijanih II. in III. točki izreka potrdi.

Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka v zvezi s pritožbo upnika.

II. Pritožbi dolžnika se delno ugodi in se sklep v VI. točki izreka spremeni tako, da upnik sam krije svoje stroške odgovora na ugovor dolžnika, sicer pa se pritožba zavrne in se sklep v V. točki izreka potrdi.

Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka v zvezi s pritožbo dolžnika.

V izreku sklepa o potrditvi prisilne poravnave St 000 z dne 11. 4. 2023 sicer ni navedeno, ali in katere ločitvene pravice prenehajo. Vendar ZFPPIPP v šestem odstavku 221.t člena izrecno določa, da sodišče odločitev o tem, katere zavarovane terjatve se razdelijo na dve terjatvi - novo zavarovano terjatev in novo navadno terjatev in katere ločitvene pravice prenehajo, oblikuje tako, da navede seznam ločitvenih pravic, za katere učinkuje prisilna poravnava iz desetega odstavka tega člena. Določba desetega odstavka 221.t člena ZFPPIPP pa predpisuje, kaj mora vsebovati seznam ločitvenih pravic, ki ga pripravi upravitelj prisilne poravnave.

Ugotovitve je sodišče sprejelo v celoti na podlagi jezikovne razlage sklepa o potrditvi prisilne poravnave v zvezi z relevantnima seznamoma, na podlagi zaznavanja jezikovnih znakov. Kar se tiče višine terjatve v tem izvršilnem postopku mora sodišče po uradni dolžnosti poznati podatek, za terjatev v kakšni višini je v teku izvršilni postopek. Sprejemljivost zgolj jezikovne razlage ne pomeni, da sodišče njenega izreka v zvezi s seznamoma ne sme niti prebrati in z vpogledom v znesek, za katerega vodi izvršbo, ugotoviti, da je prav tak znesek terjatve prav določenega upnika vsebovan v seznamih. Sodišče prve stopnje ni prav v ničemer preseglo svojih pooblastil ali prekršilo načela vezanosti na izvršilni naslov. Sicer pa je Ustavno sodišče v odločbi Up-1004/11 (11. točka obrazložitve in naslednje), izreklo, da se v praksi razlagi izrekov sodb - tudi in predvsem za namen njihove prisilne uveljavitve - ni (vedno) mogoče izogniti, pri čemer je poglavitna posebnost razlage oblastnih posamičnih pravnih aktov prav to, da je kontekst pravnega razumevanja povezan s konkretnim primerom, ki je predmet pravnega odločanja, in ki je razlago hkrati tudi izzval.

Ne drži, da upnikova terjatev ni bila prestrukturirana. Odločitev v sklepu o potrditvi prisilne poravnave nad dolžnikom St 000 z dne 11. 4. 2023 je sprejeta s prestrukturiranjem zavarovanih terjatev, in za njen učinek se zato uporabljajo določbe 221.t člena ZFPPIPP. Upnikova terjatev iz te izvršbe je v seznam ugotovljenih terjatev uvrščena kot nova navadna terjatev, iz seznama ločitvenih pravic pa izhaja, da terjatev z ločitveno pravico ni več zavarovana. Zato je treba upoštevati osmi odstavek 221.t člena ZFPPIPP, ki določa, da se, če je v postopku prisilne poravnave priznana zavarovana terjatev, ki po četrtem odstavku tega člena postane nezavarovana terjatev, zanjo ne uporablja peti odstavek 211. člena tega zakona in velja, da je ta terjatev ugotovljena v postopku prisilne poravnave kot navadna terjatev. Upnikovo novo navadno terjatev je torej treba v celoti obravnavati kot navadno terjatev.

Po dvanajstem odstavku 221.t člena ZFPPIPP se za novo navadno terjatev in terjatev iz četrtega odstavka tega člena uporabljajo pravila o navadnih terjatvah, določena v oddelku 4.5 tega zakona (od 212. do 218. člena ZFPPIPP). Ker je upnikova terjatev iz tega postopka s sklepom o potrditvi prisilne poravnave nad dolžnikom St 000 z dne 11. 4. 2023 v celoti postala (nova) navadna terjatev, skladno z 215. členom ZFPPIPP velja, da je sodna odločba, ki je bila izdana pred pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave in s katero je bilo odločeno o terjatvi, za katero učinkuje potrjena prisilna poravnava, proti insolventnemu dolžniku izgubila moč izvršilnega naslova v obsegu, v katerem po prvem odstavku 214. člena tega zakona preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo.

V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da so potrebni stroški le tisti, ki se nanašajo na dejanje v postopku, s katerim je stranka uspešno zagotovila varstvo svojih pravic. Merilo potrebnosti stroškov se namreč nanaša na objektivno smotrnost stroškov v postopku.