TFL Vsebine / TFLGlasnik

1. Uvod

V Sloveniji vrtce ustanavljajo občine za potrebe lokalnega prebivalstva. V javnih vrtcih se izvaja javno veljavni program za predšolske otroke Kurikulum za vrtce. To je nacionalni dokument, ki je strokovna podlaga za delo v vrtcih. Njegov cilj je večje upoštevanje človekovih in otrokovih pravic, različnosti in drugačnosti otrok. Poudarki so na vzgojno-izobraževalnem procesu, predvsem pa na celoti interakcij in izkušenj, iz katerih se otrok uči. Odločilno je upoštevanje otrokovih individualnih potreb in interesov ter zagotavljanje pravice do zasebnosti.¹

V javni vrtec so vključeni tudi predšolski otroci s posebnimi potrebami. To so med drugimi otroci z motnjami v duševnem razvoju, otroci z avtističnimi motnjami, otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, gluhi in naglušni otroci, gibalno ovirani otroci in drugi otroci, ki potrebujejo strokovno pomoč. Ti otroci so vključeni v oddelke vrtca, v katerih se izvaja prilagojen program, ali so integrirani v redne oddelke z dodatno strokovno pomočjo.

Delež vseh v javni vrtec vključenih otrok v zadnjih desetih letih v Sloveniji narašča in je na visoki ravni vključenosti. V šolsko leto 2023/24 je bilo vključenih kar 82,5 odstotka predšolskih otrok. S tem se tudi poveča možnost pomoči otrokom s posebnimi potrebami v predšolskem obdobju.

Tabela1: Delež vseh otrok v RS, ki so vključeni v javne vrtce (v odstotkih)²

Število otrok s posebnimi potrebami v Republiki Sloveniji narašča. To lahko sklepamo iz podatkov vključenih otrok s posebnimi potrebami v 1. razredu osnovne šole, ki so bili glede na visok delež vključenih otrok v javne vrtce verjetno vključeni tudi v vrtec.

Tabela 2: Delež otrok s posebnimi potrebami med učenci v RS³ (v odstotkih)

Števila prepoznanih otrok s posebnimi potrebami v vrtcu statistično ne moremo oziroma ga težko dokažemo. V predšolskem obdobju pri otrocih še potekajo diagnostični postopki in le malo otrok ima potrjeno motnjo. Iz njihovega vedenja in razvoja pa lahko prepoznamo, da ima otrok težavo ali več njih in da potrebuje posebno strokovno pomoč ali prilagojeno izvajanje programa že v predšolskem obdobju.

2. Inovativnost pristopov in metod za dobrobit otrok

V Vrtcu Vodmat imamo dva oddelka, v katerih se izvaja prilagojeni program za otroke s posebnimi potrebami. V prvem so otroci z motnjami avtističnega spektra, v drugem pa otroci z drugimi razvojnimi primanjkljaji. Po navedbah Zveze za avtizem Slovenije je pogostnost avtizma v zadnjih dveh desetletjih narasla za več desetkrat, kar jo danes uvršča med najhitreje naraščajočo razvojno motnjo – gre že za več kot odstotek populacije. Novejše raziskave kažejo, da ima eno od motenj avtističnega spektra odstotek novorojenih otrok. V Sloveniji je glede na te podatke Zveze za avtizem Slovenije 20.000 oseb z motnjo avtističnega spektra. Kot večina drugih razvojnih motenj so motnje avtističnega spektra pogostejše pri dečkih kot pri deklicah.⁴

Oba oddelka vrtca se vključujeta v dejavnosti, ki se izvajajo v vseh rednih oddelkih vrtca, vendar so se pojavljale težave zaradi njihove specifičnosti. Predvsem neželene oblike vedenja so bile tiste, ki so otroke ovirale in izzvale nelagodje oziroma izključevanje, odmik od aktivnosti rednih oddelkov.

V vrtcu smo imeli kar nekaj zamisli, katere aktivnosti bi bile pri vzgojnem delu podpora otrokom in tudi strokovnim delavcem za krepitev vedenja otrok v razvojnih oddelkih. To so predvsem aktivnosti, ki so močna motivacija za krepitev pričakovanega vedenja, spodbujanja učenja veščin komunikacije in socialne interakcije.

Specialna pedagoginja Branka D. Jurišić, ki je svoje strokovno delo usmerila na otroke z avtizmom in podpori pozitivnega vedenja, v enem od svojih intervjujev navaja, da smisel dodatnih aktivnosti za otroke ni le realizacija vseh potencialov, temveč da jih naučimo predvsem tisto, kar res potrebujejo in kar jih veseli.5 Zato je potreben skrben premislek, kaj in kako jih poučevati ter katere spretnosti najbolj potrebujejo in jih hkrati tudi veselijo. Jurišić meni, da z otroki z avtizmom vedno na neki način iščemo stik. Naša naloga je torej najti poti in aktivnosti, ki otroke veselijo, da se z njimi povežemo.⁶

V vrtcu smo predani temu, da uresničujemo svoje zamisli. Naša dolžnost in želja sta, da aktivnosti, za katere iz strokovnega vidika vemo, da bi lahko pripravili oziroma izvedli in ponudili otrokom, tudi uresničimo.

Naredili smo korak naprej in našo razvojno idejo o implementaciji novih vsebin, ki sledijo načelom Kurikula za vrtec, vendar niso v ceni programa vrtca, breme staršev, predstavili Lions klubu Ljubljana Omnia, s katerim vrtec Vodmat uspešno sodeluje že več let, prek aktivnosti v bolnišničnih oddelkih našega vrtca.

S tem smo fokus Lions klub Ljubljana Omnia (v nadaljevanju donator) z bolnih otrok usmerili k otrokom v razvojnih oddelkih vrtca, ki so načeloma zdravi, pa vendar zaradi svoje drugačnosti nikoli ne bodo enaki svojim sovrstnikom. Kot pravi Jurišićeva, so ljudje z motnjami v duševnem razvoju drugim ljudem bolj podobni, kot pa se od njih razlikujejo. Ti ljudje imajo prav tako želje, prijatelje, interese in težave.⁷ Pravzaprav imajo ti otroci prav tako potrebe in želje, ki so vezane na dodatno delo, znanje in finančno breme družine, ki pa jim jih država v okviru svojih financ ne (z)more nuditi.

Že omenjeni Lions klub Ljubljana Omnia je prepoznal vrednost aktivnosti in njen doprinos za skupnost. V šolskem letu 2023/2024 smo skupaj oblikovali prvi projekt za otroke oddelkov, v katerih se izvaja prilagojeni program, in sicer deset izvedb prilagajanja na vodo po metodi Halliwick v bazenu Fakultete za šport v Ljubljani in deset obiskov hipoterapije na ranču Orle.

S pomočjo donacije, ki je bila zbrana na dobrodelnem bovlingu marca 2024 smo omogočili:

1. izobraževanje strokovnih delavcev in staršev otrok, vključenih v razvojne oddelke vrtca, za izvajanje prilagajanja otrok na vodo, po metodi Halliwick (plačilo predavatelja, izvedba teoretičnega in praktičnega dela tečaja v primernem bazenu v Topolšici);
2. izvedbo desetih ur prilaganja na vodo dvanajstim otrokom iz razvojnih oddelkov (plačilo uporabe bazena na Fakulteti za šport v Ljubljani);
3. prevoz otrok in izvedbo desetih jahalnih terapij za otroke na ranču Orle.

Aktivnosti v bazenu izvajamo strokovni delavci vrtca, ki smo se udeležili usposabljanja metode Halliwick. Halliwickov koncept učenja plavanja je učiti vse ljudi, še zlasti tiste s posebnimi potrebami, da sodelujejo v vodnih aktivnostih, da se v vodi samostojno gibajo in da plavajo. Učenje plavanja poteka postopno, prek skupinskih iger, ki so primerne starosti in sposobnostim plavalcev. Vsak otrok ima svojega inštruktorja. Otrok občuti in izkusi gibanje v vodi ter se uči vzdrževati in prehajati v položaje, ki so varni za dihanje. Rezultat procesa učenja je varen, sproščen in vesel otrok plavalec, ki je sposoben nadzirati lastno gibanje v vodi.⁸ Hipoterapija mora potekati pod vodstvom hipoterapevtke. Konj s svojim gibanjem pozitivno deluje na razvoj gibalnih sposobnosti in spretnosti, izboljšanje drže, ravnotežja in koordinacije, reguliranje mišičnega tonusa, stabilizacijo medenice in izboljšanje gibljivosti sklepov. Terapija s konji izboljša splošno psihofizično počutje, gibalne in zaznavne sposobnosti, razumevanje in sprejemanje sebe, socialne kompetence in čustveno inteligenco, predvsem pa izboljšajo kognitivne sposobnosti.⁹

V trenutni fazi delovanja projekta se kažejo naslednji vtisi izobraževanja oziroma izvedbe aktivnosti :

• starši, ki so pridobili znanje prilagajanja otroka na vodo, so bistveno lažje, z več zaupanja do otroka in bolj samozavestno nadaljevali prilagajanje otrok na vodo;
• kljub težko prepoznavnemu trenutnemu učinku metode so starši ugotovili, da so otroci z manj odpora oziroma z več samostojnosti »plavali« in premagovali strah pred vodo, bili bolj sproščeni na svoj način;
• zaznati je mogoče učinke terapevtskega jahanja, saj se otroci na konju umirijo, poveča se lastna zaznava telesa, zavedanje prostora, krepi se zaupanje v samega sebe, socialna komunikacija se izboljša;
• otroci prek njim prilagojeni tehniki sporočanja svojih misli in želja strokovnim delavkam sporočajo, da želijo v baz

Vse to je tudi podpora vzgojiteljem pri spodbudi otrokovega razvoja.

Aktivnosti, ki smo jih izvedli doslej, so prepoznane kot dobra odločitev, ki potrjuje poslanstvo vzgojitelja in vrtca. Vsak skepticizem o smiselnosti vsebine, težavni organizaciji izvedbe aktivnosti ali pomislek o obsegu dela in obremenitvi strokovnih delavcev je bil ovržen, ko smo spremljali odzive otrok v vodi in pri jahanju.

Otroci z izrazitimi motnjami avtizma so bili vidno zadovoljni, ni bilo vedenjskih izpadov, bili so nasmejani in vztrajni pri aktivnosti. Vsi otroci so bili preprosto srečni.

Poleg tega smo bili deležni velike hvaležnosti staršev za pogum in delo, predvsem hvaležnosti zaradi brezplačne izvedbe, kajti sami teh oblik aktivnosti finančno in časovno svojim otrokom ne bi zmogli ponuditi.

Omenjeni Lions klub je dal, glede na prve vtise izvedbe, motiviranosti in odprte ter vseživljenjsko učeče se ekipe vzgojiteljev in strokovnih delavcev Vrtca Vodmat, pobudo za nadaljnje financiranje aktivnosti in možnosti za vzpostavitev inkubatorja kot vozlišča znanja in uvajanja novih praks za otroke s posebnimi potrebami v vrtcu.

Model inkubatorja je orodje, ki omogoča, da razvojne ideje dela oziroma aktivnosti z otroki, ki niso specifično definirani v Kurikulumu za vrtce ali v okviru zdravstvenih terapij, so pa zagotovo podpora doseganja ciljev razvoja otrok s posebnim potrebami. Z uresničevanjem teh idej otroke vsebinsko podpre- mo, starše pa finančno razbremenimo.

Namen delovanje inkubatorja je:

• prepoznavanje in uvajanje novih vsebin, metod in praks dela z otroki s posebnimi potrebami v vrtcu, ki niso specifično navedeni v Kurikulumu za vrtce, so pa podpora pedagoškemu delu pri stiku z otrokom, spodbudi otrokovega razvoja in podpori družinam otrok s posebnimi potrebami;
• vzpostavitev baze strokovnih delavcev ekspertov za izobraževanje in implementacijo prepoznanih vsebin pri delu z otroki s posebnimi potrebami;
• priprava strokovnih gradiv (priročniki, filmi, demonstracije aktivnosti, na primer dnevi odprtih vrat);
• strokovna podpora in pomoč staršem pri izvajanje novih aktivnosti;
• strokovna in organizacijska pomoč drugim vrtcem pri uvajanja dobrih praks pri delu z otroki s posebnim

Za vse aktivnosti, ki jih bomo tudi v prihodnje izvajali, bomo seveda poprej poiskali strokovno podporo pri strokovnih institucijah in strokovnjakih s področja aktivnosti, ki jih bomo želeli ponuditi otrokom.

Opombe:

¹ Ministrstvo za šolstvo in šport,Urad RS za šolstvo:Kurikulum za vrtce,Ljubljana1999,, (16. 12. 2024).
²  Statistični urad RS, Ljubljana 2024, (15. 12. 2024).
³    Prav tam.
⁴    (16. 12. 2024).
⁵    Branka D. Jurišić: V primerjavi z drugimi motnjami je avtizem eden od najtrših orehov za družine, v:  Liza,  14.  maj  2018,  (16. 12. 2024).
⁶    Prav tam.
⁷   Osnovne značilnosti oseb s posebnimi potrebami, ki imajo motnje v duševnem razvoju. (2012),   (16.  12.  2014).
⁸  Katja Groleger Sršen, Irena Vrečar in Gaj Vidmar: Halliwickov koncept učenja plavanja in ocenjevan- je plavalnih veščin, v: Rehabilitacija, IX (2010) 1, (16. 12. 2024).
⁹    (16. 12. 2024).

Celoten članek je dostopen za naročnike!