TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Določba 6. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o potrošniških kreditih (Uradni list RS, št. 41/04) ni v neskladju z Ustavo.

Izpodbijana ureditev ne posega v načelo svobodne gospodarske pobude. Po določbi prvega odstavka 74. člena Ustave je gospodarska pobuda svobodna. Vendar že Ustava daje zakonodajalcu možnost, da lahko v primeru, če je za to izkazana javna korist (varstvo zdravja in življenja ljudi, varstvo narave, potrošnikov, zaposlenih in podobno), določi posebne subjektivne in/ali objektivne pogoje za podjetniško delovanje. Pri izpodbijani ureditvi je zakonodajalec izhajal iz načela varstva potrošnikov, v pravnem prometu šibkejše stranke, ki potrebuje posebno varstvo. Zakonodajalčev cilj je torej v javnem interesu. Izpodbijana ureditev ni primerljiva z institutom oderuških obresti. Te zajemajo le pogodbeno obrestno mero, medtem ko gre pri efektivni obrestni meri (EOM) za skupne stroške kredita, izražene v obliki letnega odstotka zneska kredita. EOM tako preprečuje, da bi dajalec kredita kljub neoderuški pogodbeni obrestni meri oderuštvo dosegel na prikrit način, s pomočjo stroškov, povezanih s kreditom. Vprašanje višine najvišje dopustne EOM je vprašanje primernosti zakonske ureditve, ki sama po sebi ne more biti predmet ustavnosodne presoje. Iz enakih razlogov izpodbijana ureditev tudi ni v neskladju z načelom enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave, kjer je treba poseg presojati z vidika t. i. testa arbitrarnosti. Ker je Ustavno sodišče ugotovilo, da je za določitev najvišje dopustne EOM izkazan upravičen cilj, ki je v javnem interesu (varstvo potrošnikov), da je uporabljen ukrep razumen in v razumni zvezi z izkazanim ciljem, to hkrati pomeni, da zakonodajalcu ni mogoče očitati arbitrarnosti. Kljub temu, da zakon določa le štiri ročnosti in zneske kreditov, ni mogoče govoriti o neustavni pravni praznini. Zakon določa kumulativno izpolnitev obeh pogojev, kar pomeni, da dokler kredit ne preseže mejne vrednosti ročnosti in mejne vrednosti zneska, je uvrščen v nižjo kategorijo. S tem je zagotovljeno, da so določljive vse možne kombinacije ročnosti in zneskov kreditov. Določen pa je tudi način izračuna EOM za potrebe poročanja Banki Slovenije, zato je ta očitek neutemeljen.