TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožbi se ugodi in se izpodbijana odločba Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport št. 60121-709/2005-MVZT/31 z dne 9. 7. 2013 odpravi ter se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 313,50 EUR, povečane za 22 % DDV, v roku 15 dni, po poteku paricijskega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Če je toženka menila, da je tožničin zahtevek za priznanje enakovrednosti naslova nepopoln, bi morala tožnico pozvati na dopolnitev vloge in če je tožnica v določenem roku ne bi dopolnila, zahtevek zavreči. V tej zvezi sodišče še pojasnjuje, da postopek dopolnjevanja nepopolne vloge ni isto kot seznanitev stranke z vsemi dejstvi in okoliščinami, pomembnimi za izdajo odločbe (načelo zaslišanja stranke).

Če je tožnici že bila priznana druga stopnja izobrazbe, to še ne pomeni, da se potem ne bi mogel izpeljati postopek za ugotovitev, ali je ta stopnja v tujini pridobljene izobrazbe glede na program primerljiva s programom, ki je pri nas ustrezal za pridobitev naslova magister znanosti. Treba je namreč upoštevati, da je ugotavljanje stopnje izobrazbe en postopek, ugotavljanje enakovrednosti v tujini pridobljenega naziva s slovenskim znanstvenim naslovom pa drug postopek. Pogoj, ki ga za ugotavljanje enakovrednosti naziva postavlja ZPVI, je obstoj primerljivega izobraževalnega programa, medtem ko zakon priznavanja enakovrednosti naziva ne pogojuje z doseženo stopnjo izobrazbe. Po mnenju sodišča je treba pri ugotavljanju enakovrednosti nazivov upoštevati predvsem, ali je bilo izobraževanje v tujini po vsebini primerljivo z izobraževanjem v Republiki Sloveniji, potrebnim za pridobitev določenega strokovnega naziva. Ne more pa biti kriterij za priznanje enakovrednosti naziva pridobljena formalna stopnja izobrazbe v tujini in s tem priznana naša stopnja v okviru bolonjskega programa. Če bi bil naziv vezan zgolj na doseženo stopnjo izobrazbe, potem bi se moral primerljiv znanstveni naslov avtomatično priznati, brez vsebinske presoje študijskih programov, kar pa bi bilo v nasprotju s sedmim odstavkom 11. člena ZPVI, saj v takem primeru sploh ne bi bilo potrebno pridobiti mnenja visokošolskega zavoda, ki v Republiki Sloveniji izvaja primerljiv študijski program.

Glede razumevanja šestega in sedmega odstavka 11. člena ZPVI o tem, kaj pomeni, da se v Republiki Sloveniji izvaja primerljiv študijski program, je sodišče že zavzelo stališče, da izvajanje študijskega programa ne pomeni tega, da se mora študijski program izvajati v celoti, torej od vpisa naprej, ampak je pomembno to, da še vedno obstaja del izvajanja tega programa, kot je na primer zagovarjanje magistrskih nalog in podobno.