Odločba o ugotovitvi, da Zakon o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika, Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku, Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, Zakon o dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah in Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije niso v neskladju z Ustavo

1296. Odločba o ugotovitvi, da Zakon o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika, Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku, Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, Zakon o dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah in Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije niso v neskladju z Ustavo

Številka: U-I-23/12-14

Datum: 5. 4. 2012

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo Državnega sveta Republike Slovenije, na seji 5. aprila 2012

Zakon o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 91/11), Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 91/11), Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (Uradni list RS, št. 91/11), Zakon o dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 91/11) in Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije (Uradni list RS, št. 109/11) niso v neskladju z Ustavo.

Državni svet zahteva oceno ustavnosti v izreku navedenih zakonov, ki jih je Državni zbor Republike Slovenije – na podlagi zahteve Državnega sveta iz drugega odstavka 91. člena Ustave, naj o teh zakonih ponovno odloča (t. i. odložilni veto) – drugič in dokončno sprejel 2. 11. 2011, torej potem, ko ga je predsednik republike 21. 10. 2011 na podlagi prvega odstavka 117. člena Ustave razpustil in razpisal predčasne volitve v Državni zbor.(1) Predlagatelj meni, da po razpustu Državni zbor ne more več izvrševati svojih pristojnosti, torej tudi ne sprejemati zakonov oziroma odločati o vetu Državnega sveta. Izpodbijani zakoni naj bi bili zato, ker jih je sprejel neupravičeni organ, v neskladju z drugim odstavkom 3. člena, s 85. in 86. členom, z drugim odstavkom 91. člena in s prvim odstavkom 117. člena Ustave.

Predlagatelj ugotavlja, da niti Ustava niti Poslovnik Državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo in 105/10 – v nadaljevanju PoDZ-1) ne opredeljujeta, kaj pomeni razpust Državnega zbora, in ne določata pristojnosti razpuščenega Državnega zbora. To dejstvo naj bi kazalo, da je pravilna razlaga, da razpuščeni Državni zbor nima več nobenih pristojnosti. V obravnavanem primeru naj bi zato kolegij predsednika Državnega zbora brez pravne podlage sprejel »Dogovor o delu Državnega zbora v času razpusta«, v katerem naj bi široko opredelil pristojnosti razpuščenega Državnega zbora in med njimi določil tudi ponovno glasovanje o že sprejetih zakonih, zoper katere je Državni svet vložil veto.