TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Sodišče verjame, da poslovodstvo tožeče stranke ni bilo vključeno v posle z rezervnimi deli in da ni bilo seznanjeno z načinom njihove nabave in plačevanja. Vendar za ugotavljanje, ali je posel navidezen, v konkretnem primeru ni bistveno, kaj je o poslu vedelo poslovodstvo, temveč je bistvena zgolj vloga, ki jo je pri sklepanju posla imel B.B. kot (po zaposlitvi) pooblaščena oseba tožeče stranke. Glede vprašanja, ali je bil komisijski posel navidezen, se sodišče strinja z davčnim organom, da v obravnavanih primerih nakupa oziroma prodaje blaga – rabljenih delov za medicinske aparate ni šlo za komisijsko prodajo in da sta za to vedela oba udeleženca v poslu: A.A. s.p. in B.B., ki je nastopal v vlogi zastopnika tožeče stranke. S komisijskim poslom se je prikrival nakup blaga – rezervnih delov od fizičnih oseb. Sodišče sledi tudi ugotovitvi, da je bil B.B. tisti, ki je prejel denar, ki ga je A.A. s.p. po izstavljenih računih nakazala tožeča stranka. Glede na to, da so mu bila sredstva izplačana v gotovini, je B.B. lahko z njimi ravnal povsem samostojno. Ker drugih dokazov o razpolaganju z izplačanim zneskom ni, je sredstva, ki jih je prejel B.B., šteti za njegov drug dohodek iz 105. člena ZDoh-2. Čim pa gre za drug dohodek fizične osebe, se tožeči stranki kot izplačevalcu dohodkov in s tem kot plačniku davka utemeljeno in skladno z določbami ZDoh-2 in ZDavP-2 odmeri in naloži v plačilo akontacija dohodnine po stopnji 25% od izplačanih zneskov ter pripadajoče obresti.