TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Od udeleženca športne igre se pričakuje, da zavestno prevzema le
tiste rizike, ki izvirajo iz dovoljene, v okviru pravil določene
športne aktivnosti razvijajoče se športne igre. Pravila športne igre
pomenijo tudi mejo med dovoljenim in nedovoljenim ravnanjem.
Nevarnosti, ki izvirajo iz dejavnosti zunaj teh meja, so nedopustne
in pomenijo na področju odškodninskega prava ravnanje, ki ima za
posledico odškodninsko odgovornost tistega, ki je škodo povzročil.
Golo članstvo in nastopanje za športni klub še nimata za posledico
odškodninske odgovornosti športnega kluba. Smiselna uporaba določb
170. in 171. čl. ZOR (Ur.l. SFRJ,, št. 29/78) ni dopustna, saj
aktivnosti športnika, ki se v okviru športnega kluba ukvarja s
športno dejavnostjo, ni mogoče, tudi smiselno ne, enačiti z
aktivnostjo, ki jo prdstavlja delo, ali ki bi bila v zvezi z delom.
V primeru poklicnega ukvarjanja s športom, kjer pomeni športno
udejstvovanje poleg telesne aktivnosti udeležencev športne igre tudi
način za pridobivanje dohodka tako za športno organizacijo, kot tudi
za udeležence športne igre (profesionalno ukvarjanje s športom),
uporaba določil 170. in 171. čl. ZOR ni izključena.
V primeru neprofesionalnega ukvarjanja s športom pa je odgovornost
športnega društva (kluba) za škodo, ki jo povzroči član športnega
društva (kluba) kot igralec med trajanjem športne igre drugim
udeležencem te igre, lahko le krivdna.

Sodišče prve stopnje je odločilo, da sta toženi stranki Klizačko -
hokejski klub... ter njen član... dolžni tožeči stranki nerazdelno
plačati odškodnino.
Sodišče druge stopnje je pritožbi toženih strank delno ugodilo. Sodbo
sodišča prve stopnje je spremenilo, vendar pa le v obrestnem delu
izreka sodbe.
Proti sodbi sodišča druge stopnje sta toženi stranki vložili
revizijo. Uveljavljali sta revizijski razlog zmotne uporabe
materialnega prava. Glede prve tožene stranke je bila revizija
mnenja, da bi morali sodišči prve in druge stopnje uporabiti določbe
163. čl. ZOR. Glede druge tožene stranke pa naj bi bilo po mnenju
revizije materialno pravo napačno uporabljeno zato, ker je sodišče
druge stopnje odškodninsko odgovornost druge tožene stranke kot
športnega društva, utemeljevalo z določbami 170. in 171. čl. ZOR.
Revizijsko sodišče je reviziji delno ugodilo. V razlogih svoje
odločitve je med drugim navedlo:
'Neutemeljeno revizija zatrjuje, da sta nižji sodišči zmotno
uporabili materialno pravo zato, ker pri obravnavanju odškodninske
odgovornosti toženega... kot udeleženca športne igre, nista uporabili
določil 163. čl. ZOR. Do poškodbe je prišlo pri športni igri. Ni
dvoma, da je možnost poškodovanja udeležencev športne aktivnosti, še
zlasti pri športnih igrah, kjer prihaja tudi do pogostega fizičnega
kontakta med športniki, ki v igri sodelujejo, večja, poškodbe so res
tudi dokaj pogoste, vendar pa kljub temu ni mogoče sprejeti trditve
tožene stranke, da športniki na take poškodbe tudi vedno pristajajo.
Od udeleženca športne igre se namreč pričakuje, da zavestno prevzema
le tiste rizike, ki izvirajo iz dvoljene, v okviru pravil določene
športne aktivnosti razvijajoče se igre. Pravila določene športne igre
- v obravnavanem primeru hokejske - pomenijo tudi mejo med dovoljenim
in nedovoljenim ravnanjem.
Nevarnosti, ki izvirajo iz dejavnosti zunaj teh meja, so torej
nedopustne in pomenijo na področju odškodninskega prava ravnanje, ki
ima za poseldico odškodninsko odgovornost tistega, ki je škodo
povzročil. Ravnanje tožene stranke... kot igralca, ki je z namernim
udarcem s hokejsko palico udaril tožnika v obraz v trenutku, ko ga je
tožnik že preigral, pomeni brez dvoma grobo kršitev pravil hokejske
igre. Na tako obnašanje tožene stranke... pa tožnik kot udeleženec
športne igre ni pristal, tako da je materialno-pravna odločitev obeh
nižjih sodišč, da določba 163. čl. ZOR ne pride v poštev, pravilna.
Ravnanje toženega... pomeni grobo kršitev pravil hokejske igre, kar
pomeni na področju odškodninskega prava nedopustno ravnanje, ki ima
za posledico tudi njegovo odškodninsko odgovornost.
Podan pa je revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava v
zvezi z odškodninsko odgovornostjo tožene stranke Klizačko-hokejskega
kluba.... Sodišče prve stopnje je bilo mnenja, da je odškodninska
odgovornost toženega športnega kluba podana že zato, ker je
toženec..., ki je pravila hokejske igre grobo kršil, v trenutku
kršitve za ta klub igral, kar pomeni, da je izhajalo iz golega
članstva, sodišče druge stopnje pa je bilo mnenja, da je mogoče
odškodninsko odgovornost tožene stranke kot športnega društva opreti
na pravno podlago 1. odst. 170. čl. ZOR, v zv. s 1. odst. 171. čl.
ZOR. Ta določila naj bi bilo po mnenju pritožbenega sodišča mogoče
analogno uporabiti tudi za športni klub. Takk materialno-pravni
zaključek obeh sodišč pa je po mnenju revizijskega sodišča napačen.
Golo članstvo in nastopanje za športni klub še nimata za posledico
odškodninske odgovornosti športnega društva (kluba). Tudi smiselna
uporaba določb 170. in 171. čl. ZOR ni dopustna. 170. čl. ZOR namreč
ureja odgovornost organizacij združenega dela za škodo, ki jo
povzroči delavec organizaciji združenega dela pri delu ali v zvezi z
delom tretji osebi. 171. čl. ZOR pa določa, da pravila o
odgovornosti, ki veljajo za organizacijo združenega dela, veljajo
tudi za druge organizacije, pravne osebe, kakor tudi za druge osebe,
pri katerih delajo delavci. Aktivnosti športnika, ki se v okviru
športnega kluba ukvarja s športno dejavnostjo, pa nikakor ni mogoče,
tudi smiselno ne, enačiti z aktivnostjo, ki pomeni delo ali ki je v
zvezi z delom, ki ga ljudje opravljajo bodisi v okviru organizacij
združenega dela bodisi drugih pravnih oseb in oseb, ki z osebnim
delom sammostjono opravljajo dejavnost. Drugačna pa je seveda
situacija v primeru poklicnega ukvarjanja s športom, saj pomeni v tem
primeru športno udejstvovanje, poleg telesne aktivnosti udeležencev
športne igre, tudi način za pridobivanje dohodka in sicer tako za
športno organizacijo, kot tudi za posamezne udeležence športne igre.
Zato v primerih profesionalnega ukvarjanja s športom uporaba določil
170. in 171. čl. ZOR ni izključena. Ker gre v primeru tožene
stranke... za organiziranje športne aktivnosti na amaterski osnovi,
uporaba določil 170. in 171. čl. ZOR kot podlaga odškodninske
odgovornosti druge tožene stranke kot športnega društva, ne pride v
poštev.
Odgovornost športnega društva (kluba) za škodo, ki jo povzroči njen
član kot igralec med trajanjem športne igre drugim udeležencem te
igre, je lahko le krivdna. V okviru svojih možnosti je tudi športna
organizacija dolžna vplivati na svoje člane, ki v športni igri
neposredno sodelujejo, da spoštujejo pravila igre ter da svojo
športno aktivnost (gibe, hitrost, moč in način udarca, itd. - odvisno
od športne panoge oziroma igre) opravljajo v skladu in v mejah pravil
določene športne igre. Zato bo lahko na področju odškodninskega prava
nedpustno tudi ravnanje športne organizacije, ki je vedela ali pa ki
bi ob primerni skrbnosti morala vedeti, da njen član, kot akitvni
udeleženc v športni igri pogosto grobo krši pravila igre in s tem
ustvarja rizike poškodb, ki presegajo tiste rizike, ki izvirajo iz
dovoljene, v okviru pravil določene športne aktivnosti razvijajoče se
igre, za katere se od udeleženca športne igre pričakuje, da jih
zavestno prevzema, pa ni ukrenila ničesar, da bi takega igralca
prevzgojila v igralca, ki bi se držal okvirov pavil športne igre,
oziroma mu nadaljnjega sodelovanja v športni igri, v primeru, če je
ostal poizkus prevzgoje neuspšen, ni onemogočila.