TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožnika se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v II. točki izreka spremeni tako, da se tožniku dosojena odškodnina zviša za 102.566,00 EUR, kar je toženka dolžna plačati v petih enakih letnih obrokih (po 20.513,20 EUR), prvega v 30 dneh, vsakega naslednjega pa čez eno leto od zapadlosti prejšnjega, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas zamude;

III. točka pa se spremeni tako, da se glasi: Toženka je dolžna povrniti tožniku 75 % stroškov postopka, vključno s pritožbenimi, tožnik pa njej 25 %; o višini stroškov bo odločilo sodišče prve stopnje s posebnim sklepom.

II. Sicer se tožnikova pritožba v preostalem delu, toženkina pa v celoti, zavrneta in se sodba sodišča prve stopnje v nespremenjenem delu potrdi.

Tožnik je bil že na poti nazaj na delo, po rednem teku stvari bi nadaljeval svoje delovno razmerje za nedoločen čas na A. Namesto tega je bil mobiliziran, dve leti trpel vojne grozote in postal nesposoben za delo. Sklepanje, da tožnik ni dokazal vzročne zveze med izbrisom in izgubo zaposlitve (odpovedjo), češ da ni klical delodajalca, je zato napačno, saj je službo izgubil, ker se ni vrnil na delo (ker tega ni mogel), ne zato, ker delodajalca o tem ni obvestil.

Za vse ugotovljene neugodnosti, ki jih je treba pripisati izbrisu, pri čemer ni zanemarljiv njegov vpliv na res izjemno težke psihične posledice, ki jih je utrpel tožnik (celo delovna nezmožnost zaradi psihičnih težav, čeprav je bil izbris "le" eden od več dejavnikov, ki so do tega privedli), je slednji upravičen do višje odškodnine.