TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se izpodbijana sodba:

- v I. in II. točki izreka delno spremeni, tako da se glasi:

"I. Toženki sta nerazdelno dolžni plačati tožeči stranki 12.153,62 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, in sicer za prvo toženko od 26. 2. 2010 dalje do plačila, za drugo toženko od 29. 4. 2009 dalje do plačila, v roku 15 dni od vročitve sodbe.

II. Višji tožbeni zahtevek (za nerazdelno plačilo škode v znesku 8.538,41 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in obrestni zahtevek od prisojenega zneska za prvo toženko od 29. 4. 2009 do 26. 2. 2010) se zavrne."

- v odločitvi o stroških postopka delno spremeni, tako da se glasi:

"Toženki sta dolžni nerazdelno povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 829,22 EUR, v 15 dneh od vročitve sodbe, po izteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

Toženki sta dolžni nerazdelno povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 2.054,74 EUR, ki jih nakažeta na TRR Delovnega sodišča v Celju, št. ..., sklic:..., v 15 dneh od vročitve sodbe, po izteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

Tožeča stranka je dolžna prvi toženki plačati stroške postopka v znesku 1.072,88 EUR, v 15 dneh od vročitve sodbe, po izteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

Tožeča stranka je dolžna drugi toženki plačati stroške postopka v znesku 350,29 EUR, v 15 dneh od vročitve sodbe, po izteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila".

V preostalem se pritožba tožeče stranke in v celoti pritožba prve toženke zavrneta ter se v nespremenjenem delu potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Toženki sta nerazdelno dolžni tožeči stranki plačati 206,60 EUR pritožbenih stroškov, v 15 dneh od vročitve sodbe, po izteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

Pri odpravi obratovalnega zastoja na klavni liniji za transport živali s sredstvom za zaščito WD 40 je tožniku ob zdrsu v področju električnega konzolnega dvigala zagrabilo desno stopalo, zaradi česar je utrpel hudo telesno poškodbo. Tožena stranka ni v zadostni meri poskrbela za zagotavljanje varnosti po predpisih o varnosti in zdravju pri delu (ni poskrbela za brezhibno delovanje dvigala za živali, na katerem je pogosto prihajalo do okvar, ki so jih zaposleni večinoma odpravljali s pomočjo vzdrževalcev, velikokrat pa so v izogib delovnim zastojem na celotni klavni liniji popravilo morali opraviti sami), zato za nastalo nezgodo krivdno odgovarja.

Tožnik je bil seznanjen z navodilom, da je odpravljanje napak v pristojnosti vzdrževalcev, a se je popravila dvigala skušal lotiti sam. Prva toženka je sicer ravnala v nasprotju s predpisi o varstvu pri delu, kar pa ne pomeni, da so lahko delavci povsem nepazljivi. Še vedno morajo biti previdni in skrbni pri delu, kar jim narekuje že skrb za lastno varnost. Zato je tožnikov prispevek k nastanku škode v skladu s 171. členom OZ potrebno oceniti v deležu 20 %.