TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

III. Upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Pritrditi je sodišču prve stopnje, da skladno s prevladujočo sodno prakso, izvršilno sodišče materialnopravne pravilnosti izvršilnega naslova ne sme presojati, saj za to podlage v določbi 55. člena ZIZ ni. Pritožbene trditve, ki se nanašajo na odločbo sodišča EU C-407/18 z dne 26. 6. 2019 ter sklep VSM I Ip 289/2017 z dne 14. 6. 2017 so pravno nepomembne, ker odločbi s predmetno zadevo nista primerljivi in zato sodišče druge stopnje na njih ni odgovarjalo. Navedeni odločbi sta namreč bili izdani v zvezi s potrošniškimi krediti in Direktivo Sveta 93/13 EGS z dne 5. 4. 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah, dolžnik predmetne zadeve pa je glede na obrazložitev izpodbijanega sklepa zastavitelj za obveznost kreditojemalca Z. – prodaja A. K. s.p., ki je kredit glede na izvršilni naslov vzel zaradi nakupa poslovnega prostora, torej je kreditojemalec pravna oseba, ki je vzela kredit za namen njene poslovne oziroma poklicne dejavnosti.