IZREK
I. Pritožbi zagovornice obdolžene A. A. se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se
obdolženo A. A. (osebni podatki kot v izpodbijani sodbi)
iz razloga po 1. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku
oprosti obtožbe,
da je s tem, ko je dne 18. 7. 2022 na pregledu pri sodni izvedenki za področje psihologije dr. B. B., mag. psih. spec. klin. psih, v prostorih njene ambulante na naslovu ..., za opis obdolženca v pogovoru z izvedenko uporabila besedo "psihopat", s čimer je izrazila splošno in nekonkretizirano negativno vrednostno sodbo o zasebnem tožilcu z namenom zaničevanja, ki jo je nato sodna izvedenka zapisala v svojem izvedenskem mnenju pod točko 4.1, kjer je v okviru Kliničnopsihološko usmerjene eksploracije opisovala vedenje obdolženke med pregledom. Zasebni tožilec se je nato ob branju predmetnega izvedenskega mnenja z dne 2. 8. 2022 dne 8. 8. 2022 počutil razžaljenega zaradi obdolženkine negativne vrednostne sodbe zoper njega, ki jo je le-ta izrazila z besedo "psihopat",
s čimer naj bi storila kaznivo dejanje razžalitve po prvem odstavku 158. člena Kazenskega zakonika.
II. Po drugem odstavku 96. člena v zvezi s prvim odstavkom 98. člena Zakona o kazenskem postopku je zasebni tožilec C. C. dolžan povrniti stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku, sodno takso v višini 300,00 EUR, potrebne izdatke obdolženke ter potrebne izdatke in nagrado njene zagovornice.
JEDRO
Beseda psihopat, ki v svojem laičnem in objektivnem pogledu označuje nekaj nenormalnega, ne more že vnaprej in brez presoje vseh okoliščin pomeniti žalitve v objektivnem smislu.
Za presojo, ali gre za razžalitev, ne zadošča zgolj ocena o žaljivosti ali nežaljivosti besed oziroma izjav samih po sebi in da je tudi z besedami, ki same po sebi niso žaljive, mogoče razžaliti - in nasprotno.
Svoboda izražanja (39. člen Ustave Republike Slovenije in 10. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin) ne zajema le informacij in idej, ki so sprejete z odobravanjem in ne štejejo za žaljive, temveč tudi tiste, ki žalijo, šokirajo ali vznemirjajo. Prav tako svoboda izražanja zajema možnost zateči se k določeni stopnji pretiravanja ali celo provokaciji, torej k uporabi pretiranih izjav. Varstvo pravice do svobode izražanja pa ne zajema žaljivih izjav, ki pomenijo objestno, samovoljno klevetanje (očrnitev), na primer izjav, katerih edini namen je žaljenje oziroma sramotenje.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.