TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi zagovornice obdolžene A. A. se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se

obdolženo A. A. (osebni podatki kot v izpodbijani sodbi)

iz razloga po 1. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku

oprosti obtožbe,

da je s tem, ko je dne 18. 7. 2022 na pregledu pri sodni izvedenki za področje psihologije dr. B. B., mag. psih. spec. klin. psih, v prostorih njene ambulante na naslovu ..., za opis obdolženca v pogovoru z izvedenko uporabila besedo "psihopat", s čimer je izrazila splošno in nekonkretizirano negativno vrednostno sodbo o zasebnem tožilcu z namenom zaničevanja, ki jo je nato sodna izvedenka zapisala v svojem izvedenskem mnenju pod točko 4.1, kjer je v okviru Kliničnopsihološko usmerjene eksploracije opisovala vedenje obdolženke med pregledom. Zasebni tožilec se je nato ob branju predmetnega izvedenskega mnenja z dne 2. 8. 2022 dne 8. 8. 2022 počutil razžaljenega zaradi obdolženkine negativne vrednostne sodbe zoper njega, ki jo je le-ta izrazila z besedo "psihopat",

s čimer naj bi storila kaznivo dejanje razžalitve po prvem odstavku 158. člena Kazenskega zakonika.

II. Po drugem odstavku 96. člena v zvezi s prvim odstavkom 98. člena Zakona o kazenskem postopku je zasebni tožilec C. C. dolžan povrniti stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku, sodno takso v višini 300,00 EUR, potrebne izdatke obdolženke ter potrebne izdatke in nagrado njene zagovornice.

Beseda psihopat, ki v svojem laičnem in objektivnem pogledu označuje nekaj nenormalnega, ne more že vnaprej in brez presoje vseh okoliščin pomeniti žalitve v objektivnem smislu.

Za presojo, ali gre za razžalitev, ne zadošča zgolj ocena o žaljivosti ali nežaljivosti besed oziroma izjav samih po sebi in da je tudi z besedami, ki same po sebi niso žaljive, mogoče razžaliti - in nasprotno.

Svoboda izražanja (39. člen Ustave Republike Slovenije in 10. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin) ne zajema le informacij in idej, ki so sprejete z odobravanjem in ne štejejo za žaljive, temveč tudi tiste, ki žalijo, šokirajo ali vznemirjajo. Prav tako svoboda izražanja zajema možnost zateči se k določeni stopnji pretiravanja ali celo provokaciji, torej k uporabi pretiranih izjav. Varstvo pravice do svobode izražanja pa ne zajema žaljivih izjav, ki pomenijo objestno, samovoljno klevetanje (očrnitev), na primer izjav, katerih edini namen je žaljenje oziroma sramotenje.