TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se delno spremeni, tako spremenjena pa se v celoti na novo glasi:

"1. Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v I. točki izreka spremeni tako, da se zavrne zahtevek za obračun razlike v bruto plači, in sicer:

- za obdobje od 24. 5. 2013 do 1. 5. 2016 med dejansko izplačano plačo po 33. plačnem razredu, povečanem za dodatke, ter plačo, ki bi jo morala prejemati po 38. plačnem razredu, povečanem za dodatke, zanjo plačati prispevke in davke iz bruto zneska ter ji izplačati neto zneske, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, in sicer od neto zneskov razlike plače za obdobje od 24. 5. 2013 do 30. 4. 2015 od 23. 5. 2015 dalje do plačila, od neto zneskov razlike plače za obdobje od 1. 5. 2015 do 1. 5. 2016 pa od vsakega 6. v mesecu za pretekli mesec do plačila;

- za obdobje od 2. 5. 2016 do 30. 11. 2018 med dejansko izplačano plačo po 35. plačnem razredu, povečanem za dodatke, ter plačo, ki bi jo morala prejemati po 38. plačnem razredu, povečanem za dodatke, zanjo plačati prispevke in davke iz bruto zneska ter ji izplačati neto zneske, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega 6. v mesecu za pretekli mesec do plačila;

- za obdobje od 1. 12. 2018 do 30. 9. 2019 med dejansko izplačano plačo po 37. plačnem razredu, povečanem za dodatke, ter plačo, ki bi jo morala prejemati po 38. plačnem razredu, povečanem za dodatke, zanjo plačati prispevke in davke iz bruto zneska ter ji izplačati neto zneske, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega 6. v mesecu za pretekli mesec do plačila,

v IV. točki izreka pa tako, da stranki krijeta vsaka svoje stroške postopka.

2. V preostalem izpodbijanem delu se pritožba tožene stranke zavrne in se potrdi II. točka izreka sodbe sodišča prve stopnje.

3. Stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka."

II. Tožeča stranka mora toženi stranki povrniti stroške revizijskega postopka v znesku 260,10 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

Iz ugotovljenih dejstev ne izhaja, da je tožnica opravljala delo delovnega mesta psiholog I, zato do razlike med plačo, ki jo je prejemala po pogodbi o zaposlitvi in plačo delovnega mesta psiholog I, ni upravičena. Tožnica z dokazovanjem, da je njeno delo po zahtevnosti enako kot delo višjih vojaških uslužbencev psihologov, tudi ne more doseči drugačnega vrednotenja svojega delovnega mesta, saj presoja, ali je vrednotenje delovnih mest ustrezno, glede na z zakonom urejen sistem plač v javnem sektorju ni v sodni pristojnosti.