TFL Vsebine / TFLGlasnik

Tudi letošnja Gradbeno-prostorsko-okoljska konferenca, ki jo je pripravila naša družba Tax-Fin-Lex, je kot običajno postregla s številnimi zakonskimi novostmi ter mnenji strokovnjakov o novih ali spremenjenih zakonih in izkušnjah te pomembne panoge. Imeli smo priložnost slišati, kako graditelji drugega tira proge Divača–Koper skrbijo celo za netopirje. Ker so morali posekati nekaj dreves, ki so običajno domovanje netopirjev, so jim na primernih mestih postavili posebej za njih narejene hišice – kot bi jih denimo za ptiče. Alenka Dervarič iz družbe 2TDK je udeležence konference podrobneje seznanila s potekom gradnje. Povedala je, da gradnja poteka po načrtih in da si zelo prizadevajo, da bi bila končana leta 2025 ter da bi promet po progi stekel leta 2026, kot je predvideno.

Udeleženci konference so se med drugim osredotočili na novosti, ki so predvidene s projekti digitalizacije in prenovljeno gradbeno-prostorsko zakonodajo, ki je v postopku DZ. Spregovorili so tudi o vprašanjih višanja ponudb pri javnem naročanju ob rasti cen materiala in storitev.

Generalni direktor direktorata za prostor, graditev in stanovanja na ministrstvu za okolje in prostor Georgi Bangiev je izpostavil pomen načrtovane digitalne transformacije na področju prostora in okolja. V okviru programa projektov eProstor bodo informacijsko prenovili nepremičninske evidence, vzpostavili prostorski informacijski sistem ter postavili temelje za elektronsko poslovanje na področju graditve, prostorskega načrtovanja in evidentiranja nepremičnin.
Pri projektu Zeleni slovenski lokacijski okvir, ki ga bodo izvedli v sklopu načrta za okrevanje in odpornost, bodo povezali ključne procese in podatkovne zbirke sistemov eProstor, eOkolje, eVode in eNarava. Podlago za poslovanje v elektronski obliki bo predvidoma dal tudi novi gradbeni zakon. Ta med drugim prinaša tudi novosti glede postopka izdaje gradbenega dovoljenja, kot so možnost pridobitve gradbenega dovoljenja v instrukcijskem roku 30 dni v določenih primerih, združitev lokacijske informacije in potrdila o namenski rabi v enem dokumentu, ki ga bo izdajala občina, in možnost gradnje objektov, ki nimajo vpliva na okolje, že po dokončnem gradbenem dovoljenju (ne šele po pravnomočnosti gradbenega dovoljenja).

Gradbena inženirka Aleksandra Velkovrh je ocenila, da gre razvoj gradbenega zakona v smeri izboljšanja za uporabnike. Glede »spora« med arhitekti in inženirji o tem, kdo bo lahko vodja projekta, je spomnila, da zakon že določa, da projektant določi vodjo na podlagi tega, kakšen bo namen objekta, in ocenila, da se pri projektih »nihče ne heca«, da bi za vodjo postavil nekompetentnega človeka. »Ne bo šel strojni inženir projektirat vrtca ... to so strokovnjaki,« je menila. Velkovrh je tudi poudarila, da bo veliko novosti začelo veljati z zamudo in da bo čas za prilagoditev, med drugim glede plačila komunalnega prispevka (ki ne bo več pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja, ampak se ga bo odmerilo pred začetkom gradnje) z vzpostavitvijo storitve eGraditev ali za projektiranje v orodju BIM za projekte državnega pomena v treh letih po uveljavitvi zakona.

Novi zakon o urejanju prostora naj bi med drugim prinesel učinkovitejše postopke priprave prostorskih aktov in učinkovitejšo zemljiško politiko, med drugim z vzpostavitvijo projektnega vodenja pri državnem prostorskem načrtovanju, nadgradnjo postopka načrtovanja prostorskih ureditev državnega pomena po principu vse na enem mestu od načrtovanja do dovoljevanja ter integracijo celovite presoje vplivov na okolje v postopke priprave prostorskih izvedbenih aktov.

Veronika Cukrov iz Odvetniške družbe Cukrov je govorila o vprašanjih, povezanih s pogodbami o javnih naročilih in zvišanjem cen, kot je denimo trenutno obdobje, ko se dražijo materiali in storitve. Za spremembo cen po sklenitvi pogodbe je po zakonu o javnem naročanju razmeroma malo možnosti, je dejala, lahko pa možnost prilagoditve cen predvidi že razpisna dokumentacija. Po njenem mnenju bi lahko bila rast cen, zaradi katere bi bil ponudnik v globoki izgubi, podlaga za razvezo pogodbe o javnem naročilu.

Direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS Gregor Ficko je v svojem prispevku izrazil pričakovanje, da bodo pristojna ministrstva prisluhnila njihovim pozivom in javnim investitorjem prižgala zeleno luč, da začnejo reševati vprašanje priznavanja višjih cen. Dejal je, da naročniki, ki so ozaveščeni, razumejo problem dokončanja projektov in rasti cen ter da je dogovorna rešitev v interesu tako naročnika kot izvajalca.

Ficko je predstavil sistem indeksov cen, ki jih izračunava zbornica in ki bi jih lahko uporabljali pri določanju gibanja stroškov, saj odražajo dejansko gibanje cen v določenem obdobju. Indekse izračunavajo na podlagi ankete med proizvajalci, trgovci in izvajalci del za posamezne vrste del ter za stroške materialov, transporta, mehanizacije in dela.

Prvi dan konference je bila na programu še razprava o novih pravilih priprave projektne dokumentacije, lokacijski preveritvi prostora po predlaganem novem zakonu o urejanju prostora ter primerih uporabe novih tehnologij, trajnostnega razvoja in umeščanja v prostor. Drugi dan konference je med drugim prinesel nadaljevanje razprave o pomenu sredstev EU za krepitev in odpornost ter razprave o zakonodajnih novostih, gradbenih uzancah, pogodbah in sporih ter o umeščanju v prostor v luči vpliva podnebnih sprememb na objekte.

Kot že omenjeno, konferenca je tudi letos postregla z okroglo mizo, ki je bila deležna posebne pozornosti. Na rob hkratnim spremembam kar treh zakonov, gradbenega, prostorskega in okoljskega, je Zlata Tavčar, direktorica Tax-Fin-Lexa, tokrat kot voditeljica okrogle mize ob sodelovanju izkušenih strokovnjakov temeljito orisala današnji dan v slovenskem gradbeništvu – izzive in pričakovanja. Predvsem v luči izrabe tudi evropskih sredstev.

Borut Hafner iz Stanovanjskega sklada RS je opozoril, da je razvoj projektov naporna zadeva, sploh če je zakonodaja zahtevna. »Vendar računam, da bo vedno bolje, a bi spomnil, da smo tukaj slišali, da če se vedno nekaj spreminja, je težko. Če bomo hoteli hitro in veliko graditi, bomo potrebovali preproste zakone. Pa projekte bomo morali imeti pripravljene.«

O trenutni situaciji v gradbeništvu je odvetnica Vesna Cukrov dejala, da ima gradbeništvo kljub veliko projektom težave, »ker se državni naročniki tudi zaradi prenormiranosti področja gradbenim družbam bojijo priznati, da so upravičene do dviga cen. Tako se gradbeništvo kljub velikanskemu obsegu projektov sooča s problemi z likvidnostjo. Če neka gradbena firma odda ponudbo pod določenimi tržnimi pogoji, naročnik pa jo podpiše pol leta pozneje, bo ta posel glede na trenutne razmere prinesel velik minus.«

Aleksandra Velkovrh je ocenila, da predvidena sredstva za krepitev gospodarstva niso vreča brez dna, saj morajo ali bi morali biti infrastrukturni projekti ne glede na spreminjanje zakonodaje že pripravljeni. »Predvsem upam, da bodo razpisi za pridobitev izvajalcev hitri in pravočasni. Vsi mislimo dobro, pot do cilja pa je trnova.«

Gregor Ficko ni videl temeljnega problema v regulativi, problem slovenskega gradbeništva pa je ponazoril z mačehovskim odnosom do gradbeništva v državi, kar po njegovem temelji na preteklih in polpreteklih dogodkih in aferah. »Drugi problem, ki ga vidim, je neuravnoteženo ciklično financiranje. Bojim se trenutne situacije, saj nas je covidna kriza docela razgalila: nimamo ne socialne ne zdravstvene infrastrukture, šibki smo tudi na področju energetike. Ne nazadnje imamo velikanski kadrovski primanjkljaj – gradbeništvo je kadrovsko sesuto. Fakultete so prazne, srednje šole so prazne, v desetih letih se bo upokojilo 2500 licenciranih gradbenih inženirjev. Sklenil bom z vprašanjem, kakšen status ima gradbeništvo. Drugi največji gospodarski steber družbenoekonomskega proizvoda ni zaslužil svojega ministrstva ... Niti svojega direktorata. Lesarji ustvarijo petdesetkrat manjši družbeni produkt, pa jim je uspelo in ga imajo. To govori o razumevanju naše panoge.«

Georgi Bangiev se je strinjal z opisom anomalije, o kateri je govoril Ficko, in se je zavzel za njeno odpravo.

Katere ovire so premagovali pri enem od velikih projektov, to je gradnja 476 stanovanj v ljubljanski soseski Novo Brdo, je povedal Borut Hafner. Poudaril je srečo, da je stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana imel interes graditi na tem območju. »Dobro sodelovanje je pomenilo, da smo stvari reševali in načrtovali v normalnih rokih,« je dejal. Strinjam pa se, da je treba postopke, ko gre za velike javne projekte, kar neka stanovanjska soseska pač ni, pohitriti.

Pomembna je sprememba mentalitete oziroma poštenja. Javni investitorji izkoriščajo javne razpise, izvajalci na drugi strani tudi. Imamo pritožbe na razpise, dolge roke, nihče pa od tega nima nič. Je pa res naša zakonodaja prenormirana; ravno včeraj mi je kolega razlagal, da je za svoj projekt v ZDA, ko poznaš jasno določene pogoje in jim zadostiš, dobil gradbeno dovoljenje v enem tednu.«

Vesna Cukrov je spomnila še na nekaj: »Zdaj bosta na voljo dve milijardi evrov, mi pa, naj povem kot primer, ne vemo, kakšne kapacitete potrebujemo v zdravstvu. Kako potem smotrno porabiti denar, ki bo namenjen za to.«

Seveda se (tudi) v gradbeništvu vse začne in konča pri kadrih, njihovem izobraževanju in usposabljanju ter nagrajevanju in socialnem statusu. O slednjem, zlasti o paritetnem skladu, je govoril Gregor Ficko.

»Slovenija je ena redkih, če ne edina država tu okoli, ki nima paritetnega sklada za gradbeništvo.« Paritetni sklad po domače povedano ureja pravice pri plači, izpadu dohodka zaradi sezonske narave dela. »Tovrstna pobuda naše zbornice za ustanovitev sklada poteka že šest let, a na pristojnih ministrstvih se vse konča na uradniški ravni. Dokler država ne bo dojela, da je gradbeništvo za njen razvoj izredno pomembno, se stvari ne bodo premaknile z mrtve točke.«

Georgi Bangiev je vendarle skušal v razpravo vnesti nekaj optimizma in je navedel kar nekaj poenostavitev, zaradi katerih bo mogoče tudi v Sloveniji bistveno hitreje pridobiti gradbeno dovoljenje. O projektih, s katerimi bodo slovenski investitorji kandidirali za sredstva EU, je poudaril, da pristojna ministrstva vendarle imajo sezname projektov (okoli 500 objektov, op. a.) in njihovo ovrednotenje. »Ne dvomim, da bomo do leta 2026 zmogli pravočasno postoriti vse potrebno,« je dejal.

O trajnostnem razvoju so si bili vsi sogovorniki enotni, da vlaganje v trajnostni razvoj, kot je dejal Borut Hafner, pomeni vlaganje v širšo dobrobit. Tudi v luči nekakšne samozadostnosti. Poglavitno je, da v gradbeništvu vzpostavimo stabilno okolje, stabilen vir financiranja. V Avstriji imajo denimo že sto let stanovanjski prispevek in projekti gradnje potekajo ves čas.

Več fotografij si lahko ogledate na našem Facebook profilu!

* Delno povzeto po STA