TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Zahtevi za varstvo zakonitosti se deloma ugodi tako, da:

- se izpodbijani sodbi glede kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena v zvezi z 20. členom Kazenskega zakonika (opisanega pod točko 1) v odločbi o krivdi, določeni kazni, enotni kazni in stroških kazenskega postopka glede obsojenega M. B. razveljavita ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Obsojenemu M. B. se za kaznivo dejanje velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 205. člena v zvezi z 20. členom Kazenskega zakonika (opisanega pod točko 2) določeni kazni 5 (pet) mesecev zapora in stranska denarna kazen v višini 40 (štirideset) dnevnih zneskov, kar znaša 1.600,00 (tisoč šeststo) EUR, izrečeta.

- V izrečeno kazen se obsojenemu M. B. všteje čas prebit v priporu od dne 5. 6. 2012 do dne 21. 11. 2012, čas prebit v hišnem priporu od dne 21. 11. 2012 do dne 13. 3. 2013 in del prestane zaporne kazni od 16. 1. 2015 dalje.

- Denarno kazen je obsojenec dolžan plačati v roku 30 dni. Če se denarna kazen ne bo dala niti prisilno izterjati, jo bo sodišče izvršilo tako, da bo za vsaka začeta dva dnevna zneska denarne kazni določilo en dan zapora.

- Obsojeni M. B. je dolžan plačati stroške postopka v zvezi s kaznivim dejanjem velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 205. člena v zvezi z 20. členom Kazenskega zakonika (opisanega pod točko 2), ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom sodišča prve stopnje.

III. V ostalem se zahteva za varstvo zakonitosti zavrže.

Nižji sodišči sta iz drugih dokumentov v spisu (zapisnik o ogledu, fotoalbum, poročilo NFL, zagovor obsojenca) ugotovili, da je bila rokavica z biološkimi sledmi obsojenca najdena ob hišni preiskavi, da sta bili ob najdbi prisotni dve priči, dokaz pa je bil ustrezno zavarovan. Zgolj nestrinjanje zagovornikov z dokaznimi zaključki sodišča (da dokaz rokavice ni bil najden ob hišni preiskavi, da ni bil zasežen in da najdbe nista potrdili priči) ne utemeljuje vzročne zveze med zatrjevano kršitvijo sedmega odstavka 216. člena ZKP in vplivom na zakonitost sodbe.

Prvostopenjska sodba je obremenjena z bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, saj so v obrazložitvi izostali razlogi o odločilnem dejstvu, to je o zakonitosti opravljene hišne preiskave. Višje sodišče je, namesto da bi izpodbijano sodbo razveljavilo, napako prvostopenjskega sodišča skušalo odpraviti z lastno presojo na prvi stopnji uveljavljanih kršitev in tako napravilo lastne dejanske in pravne zaključke, ki jih sodba prvostopenjskega sodišča ne vsebuje. S tem je ravnalo v nasprotju z načelom odločanja na več stopnjah in obsojenčevi obrambi odvzelo možnost učinkovitega pravnega sredstva, ki mu ga zagotavlja 25. člen Ustave RS.