TFL Vsebine / Nepremoženjska škoda

II Ips 377/2005

VS001554

izredno hudi primeri

38 dni; nato je bil nepokreten in slabo odziven premeščen na Inštitut za rehabiltacijo v Ljubljani.

Poškodbe so terjale intenzivno terapijo sestavljeno iz umirjanja delovanja živčevja, protibolečinske terapije in priključitve na umetno ventilacijo. Ob sprejemu v bolnišnico je bil operiran zaradi zloma leve ličnice in očesne votline. Zdravila za umirjanje delovanja možganov je 14 dni dobival kontrolirano v žilo. Podvržen je bil številnim rentgenskim preiskavam skeleta in glave ter CT slikanju glave. Opravil je več nevrofizioloških preiskav, ki so jih tudi ponavljali: EEG možganov, slušne potenciale možganskega debla in somatosenzorične potenciale. V sapnik mu je bila vstavljena cevka. Vstavljena mu je bila tudi cevka za izločanje urina. Še v času zdravljenja na oddelku je imel več pregledov specialistov. Prejemal je več zdravil, med drugim tudi več antibiotikov. Med zdravljenjem je bil, z manjšimi presledki, leto in pol iztrgan iz domačega okolja.

II Ips 377/2005. Revizija tožeče stranke je bila zavrnjena.

spol: moški, starostna skupina: od 5 do 10 let

Udarnine s krvavitvijo v čelnih in senčnih režnjih možganov, možganska oteklina, zlom lobanjske baze, zlom leve očesne votline, zlom spodnje čeljusti, izliv krvi nad trdo možgansko ovojnico v čelnosenčnem predelu glave levo, raztrganina kože nad levo ličnico in senčno kostjo, poškodba levega očesa z motnjo vida, oslabelost po desni strani telesa in motnje v mišični napetosti.

Intenzivna fizioterapija, ki je bila dolgotrajna (leto in pol) in raznovrstna. Fizioterapija je bila zanj neprijetna in v začetni fazi zelo boleča.

4.000.000,00 SIT Pri oškodovancu so prisotni močni in pogosti nehoteni zgibki desne roke (tresavica). Njegova hoja je spastična s spodrsavanjem in obračanjem desne noge, je tudi širokotirna in manj stabilna. Ker ima težave s psiholingvistiko, si iz zadrege pomaga z gibom in kretnjo, kar moti njegov videz in lahko daje vtis bizarnosti. Zaradi opisanega je oškodovanec najmanj drugačen od sovrstnikov in to v taki meri, da vzbuja pozornost in usmiljenje. V času adolescence se bodo težave zaradi skaženosti še stopnjevale in nadgrajevale z depresivnim doživljanjem.

poškodbe glave in možganov in njihove posledice

1.000.000,00 SIT V trenutku nesreče je doživel trenuten in zelo intenziven primarni strah. Ko se je prebudil iz nezavesti, je bila njegova zavest motena in v tem času ni mogoče govoriti o strahu. Hud sekundarni strah se je pri oškodovancu pojavil v času rehabilitacije, ki je bila zanj zelo neugodna, njegovo dojemanje pa že zbistreno. Ta strah je trajal najmanj leto dni.

4.000.000,00 SIT Po škodnem dogodku je bil 14 dni v nezavesti in umetno ventiliran. V tem obdobju bolečin ni trpel, ker je dobival zdravila za umirjanje delovanja živčevja in protibolečinska zdravila. Po tem obdobju je 14 dni trpel srednje hude bolečine v udarjenih predelih posebno glave, nato pa še 1 mesec lahke bolečine v omenjenih predelih. V obdobju pol leta je trpel glavobole. To so bili občasno srednje hudi glavoboli, ki so zahtevali občasno jemanje analgetikov, sicer pa so to bili stalni lažji glavoboli. Še vedno trpi občasne lažje glavobole. Redkeje, ob večjih mentalnih in fizičnih obremenitvah ter pod vplivom vremenskih sprememb, trpi srednje hude glavobole. Občasne srednje hude telesne bolečine je doživljal tudi zaradi obremenitev med dolgotrajnim rehabilitacijskim programom gibanja in hoje. Tovrstne bolečine je trpel vse do zaključka intenzivne rehabilitacije julija 1999.

telesne bolečine - strah - skaženost - zmanjšanje življenjske aktivnosti

višina odškodnine za nepremoženjsko škodo

40.000.000,00 SIT Poškodbe, ki jih je utrpel oškodovanec, so mu pustile trajne nevrološke okvare, in sicer spastično oslabelost desne strani telesa, manjšo oslabelost levih udov, ki funkcionalno sicer ni pomembnejša, spontane zgibke desnih udov, posebno desne roke v obliki horeotetoze zaradi okvare ekstrapiramidnega sistema možganov na levi strani, slepoto levega očesa, nepreciznost gibov na desni strani in nepreciznost hoje zaradi ataksije. Ima značilno hojo s spodrsavanjem in obračanjem desne noge, hoja je širokokotna in zato manj stabilna. Hodi lahko le počasi, na krajše razdalje in po ravni podlagi. Zaradi oslabljenega vida ne more natančno ocenjevati terena in odmerjati gibov. V opravljanju najosnovnejših dejavnosti higiene je sicer samostojen, vendar je potreben stalnega nadzora. Zaradi tresavice, posebno desne roke, so omejene običajne življenjske potrebe hranjenja in oblačenja (ne more se v celoti normalno prehranjevati, ampak mora imeti prilagojen pribor, pije lahko po slamici, če pije iz kozarca je velika verjetnost, da se bo polil, nositi mora čevlje brez vezalk, ker si teh ne more zavezati). Zaradi tresenja ne more uporabljati desnice in se zato poskuša naučiti uporabljati levico. Ne zmore športnih dejavnosti. Njegove življenjske dejavnosti so na fizičnem področju v najbolj elementarnih opravilih sicer samostojne, že nekoliko bolj zapletene, pa zahtevajo dokončanje ali vsaj kontrolo druge osebe. Na psihičnem področju je pri njem vodilna klinična slika psihoorganskega sindroma po poškodbi možganov. Kaže se v motnjah kratkoročnega spomina, zmanjšani pozornosti, oslabljeni koncentraciji, čustveni nedozorelosti v primerjavi z vrstniki, čustveni labilnosti, hitri mentalni utrujenosti, razdražljivosti, diskretni okvari višjih živčnih dejavnosti (računanje, branje, pisanje, govor), pomanjkljivem in počasnem dojemanju zapletenejših učnih snovi in slabši integraciji v socialno okolje. Take motnje pomenijo počasnejši mentalni razvoj, slabše šolsko napredovanje in nižji intelektualni domet. Vse sposobnosti, ki sovpadajo oziroma so povezane z usklajenim delovanjem motoričnega, miselnega in vidnega soskladja, so močno znižane in jih je mogoče razvojno opredeliti na stopnjo predšolskega otroka. Zelo je motena koordinacija med čutilno zaznavnimi sistemi: slabo usklajuje gib z dojemanjem očesa. Prav tako ima težave pri usklajenem delovanju slušnih in vidnih zaznav. Veliko težav ima tudi na področju pozornosti. Po obsegu je njegova pozornost šibka. Dojema le ozke pasuse situacij oz. dogajanj. Deljene pozornosti ni sposoben in ni sposoben več kot enega dela hkrati. Težko vzdržuje nit pogovora. Že pri majhnih obremenitvah se hitro in globoko utrudi. Zmanjšana je tudi njegova prožnost mišljenja, iniciativnost, sposobnost dajanja pobud in načrtovanja. Posebno problematična je psiholingvistika, kjer ima zelo velike težave pri razumevanju stavkov in posamezne konkretne situacije. V bodoče ni pričakovati nobene izboljšave, ki bi pomenila znatno spremembo v kvaliteti njegovega življenja. Vse življenje bo odvisen od pomoči drugih. Opravljal bi lahko le zelo enostavna dela, ki pa bi ga zaradi močne tresavice in drugih telesnih tegob zelo utrujala. V tem smislu bo ostal pridobitno nesposoben. Na področju čustvovanja se posledice kažejo v smislu nestrpnosti, jezavosti, kot posledici slabega intelektualnega kontroliranja notranjih impulzov. V času adolescence se bodo te težave še stopnjevale in nadgrajevale z depresivnim doživljanjem. Glede na opisane in pričakovane težave ima zelo majhne možnosti za ustvarjanje funkcionalne družine.