TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje

- v I., II, III. in IV. točki izreka spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki se glasi:

„1. Tožeča stranka, A. A. in B. B., sta solastnika vsak do ½ dvosobnega stanovanja, s površino cca. 55 m2, ki se nahaja na severovzhodni strani I. nadstropja zgradbe (št. stavbe 1234) na naslovu C. 4A, Ljubljana, parcelna št. 1111/5 k. o. X (ID ...), ter solastnika skupnih prostorov, naprav in delov stavbe na naslovu C. 4a, Ljubljana ter lastnika vsak do ½ zidane betonske garaže (št. stavbe 3612) in montažne garaže, ki stojita na vzhodni strani parcele št. 2222/4 k. o. X in dveh lesenih drvarnic, ki se nahajata na severni strani parcele št. 2222/4 k. o. X.

2. Tožeči stranki, A. A. in B. B., pripada služnostna pravica poti za hojo in vožnjo v širini 5 metrov, ki poteka po parcelni št. 2222/4 k. o. X, od vhoda na dvorišče na južni strani navedene parcele do objekta (št. stavbe 1234) na naslovu C., Ljubljana, ter nato ob vzhodni strani objekta (št. stavbe 1234) na naslovu C., Ljubljana, to je parcelna št. 1111/5 k. o. X (ID ...), do konca navedene parcele na severni strani.

3. Za potrebe v točki I. izreka te sodbe navedenih nepremičnin, v solasti tožeče stranke, obstaja v korist vsakokratnega lastnika teh nepremičnin služnostna pravica hoje in vožnje po poti, nepremičninah iz točke II. te sodbe, v breme vsakokratnega lastnika nepremičnine parc. št. 2222/4 k. o. X, ki je last tožene stranke.

4. Toženi stranki se prepoveduje poseganje v služnostno pravico, opisano v točki II. in III. izreka te sodbe.“

- v VI. in VII. točki izreka (v odločitvi o nasprotni tožbi in stroškovni odločitvi) razveljavi ter v tem delu in zaradi odločitve o podrednem tožbenem zahtevku vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožnika v postopku nista zatrjevala, da bi z družbo (takrat družbeno pravno osebo) sklenila kakšno od pogodb o prenosu lastninske pravice, kot tudi ne, da bi bilo z omenjeno družbo dogovorjeno, da bo imel njun vložek v nepremičnino stvarnopravne posledice ter bosta z izgradnjo stanovanja, garaž in lop na teh delih nepremičnine pridobila lastninsko pravico. To pa tudi ne bi bilo mogoče. Omenjeno dovoljenje za izdelavo stanovanja je namreč treba presojati v kontekstu takratnih družbenih razmer oziroma ureditve lastninsko pravnih razmerij.

Glede na defenicijo dobroverne lastniške posesti je izključeno, da bi bil posestnik, ki ne more izkazati pravnega naslova za svojo posest, lahko dobroveren.

Tožnika na prostorih v zgradbi, na kateri je imela pravico uporabe družbeno pravna oseba in sta jih adaptirala v stanovanje nista mogla pridobiti lastninske pravice, pridobila pa sta stanovanjsko pravico. Ta je predstavljala pravni naslov za njuno uporabo stanovanja. Pravne osebe, ki so imele pravico uporabe na družbenih stanovanjih, so postale z dnem uveljavitve SZ lastnice teh stanovanj in zavezanke v postopkih za denacionalizacijo. To hkrati pomeni, da bi tožnika pridobila pravico do privatizacije stanovanja ali pa pravico do sklenitve najemne pogodbe. Očitno pa nobene od navedenih pravic nista uveljavljala.