TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahteva zagovornika obsojenega M.D. za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obsojenec je dolžan plačati kot strošek, nastal s tem izrednim pravnim sredstvom, na 100.000,00 (stotisoč) SIT odmerjeno povprečnino.

Zakon o kazenskem postopku ne določa, da bi morala biti zahteva za varstvo zakonitosti obrazložena, vendar pa je glede na strogo določene meje preizkusa te zahteve jasno, da ne zadošča, da vložnik zahteve navede samo zakonske razloge ali samo citira zakonske določbe, ki naj bi bile kršene, temveč mora konkretno navesti, v čem naj bi bile kršitve zakona.

V konkretnem primeru sprememba obtožnega akta pomeni nebistveno in vsakemu povprečnemu človeku razumljivo spremembo v opisu dejanja, ki tudi vsebinsko ni spremenila očitka obsojencu glede načina izrečene grožnje (po telefonu). Zato sodišču ni bilo potrebno prekiniti obravnave zaradi priprave obrambe, tega pa tudi obsojenec na glavni obravnavi ni predlagal.