TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Kot dominantni del je upravni organ štel pri prijavljenem znaku besedno zvezo BONUS PLUS, pri tožnikovi znamki pa BONUX. Sodišče ne pritrjuje tožbeni trditvi, da dominantnega dela prijavljenega znaka zaradi svojega opisnega značaja ne predstavlja beseda PLUS. Kot argument za nasproten zaključek tožbeni trditvi je upravni organ navedel popolnoma enako grafično podobo in pomensko povezavo obeh besed. Predvsem s slednjim je po mnenju sodišča podkrepil svojo opredelitev dominantnega dela znaka. Tudi po presoji sodišča gre za kombinacijo dveh besed, ki sta sami zase precej opisni - upravni organ navaja, da beseda BONUS v običajnem pomenu pomeni dodatek, beseda PLUS pa pomeni, da gre za nekaj več. Kombinacija obeh besed njun pomen potencira; kar pomeni, da gre za več kot dodatek oziroma za zelo pomemben dodatek. Ne gre zgolj za zaporedje dveh besed, ampak za kombinacijo besed s svojim smislom, kakor bo obe besedi kot celoto dojemala tudi javnost.

Registracija znamke v besedi z običajnimi črkami njenemu imetniku ne daje pravice uporabe znamke v kakršnikoli obliki in s kakršnimikoli grafični elementi. Besedna znamka po mnenju sodišča ne ovira njene uporabe predvsem v različnih pisavah. Znak v barvah in grafizmu pa je varovan le, če je takšna registracija zahtevana.

Ne glede na identičen začetek in isto končnico si po izgovorjavi primerjana znaka nista podobna, saj je prijavljeni znak daljši, obe njegovi besedi pa enako poudarjeni. Primerjana znaka si tudi vizualno nista zamenljivo podobna. Zaradi enakega besednega korena ''bon'' si besede še niso pomensko zelo podobne.