TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Določbe 3. točke prvega odstavka in 3. točke drugega odstavka 88. člena, 7. točke prvega odstavka in 2. točke drugega odstavka 112. člena ter 3. točke prvega odstavka in 2. točke drugega odstavka 224. člena Zakona o trgu vrednostnih papirjev (Uradni list RS, št. 56/99) so v neskladju z Ustavo. Državni zbor mora ugotovljene neskladnosti odpraviti v roku enega leta od objave te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. Določbe 1. točke prvega odstavka 205. člena, 248. člena, tretjega in četrtega odstavka 309. člena, 315. člena, drugega odstavka 316. člena, 317. člena, drugega odstavka 325. člena, 327. člena, 329. člena, 331. člena, tretjega odstavka 363. člena in 364. člena Zakona o trgu vrednostnih papirjev niso v neskladju z Ustavo. Postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti, začet na pobudo dr. Draška Veselinoviča in Tomaža Rotarja, se ustavi.

V neskladju z načelom jasnosti in določnosti pravnih norm kot enim od načel pravne države so določbe Zakona o trgu vrednostih papirjev, ki ne določajo časovnega obdobja, v katerem morajo biti storjene ponavljajoče se kršitve, potencialni nadziranci kot naslovniki norm pa zato ne vedo dovolj natančno, kdaj jih lahko doletijo posledice (ki so nedvomno hude). Niso nejasne in nedoločne zakonske določbe istega zakona zgolj zato, ker odkazujejo na spoštovanje pravil poslovanja, ki je podzakonski akt, in zato, ker izrecno ne določajo, da so se po njih dolžni ravnati tudi borzni posredniki. Določbe Zakona o trgu vrednostih papirjev, ki predpisujejo razloge za odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave oz. poslov borznega posrednika, niso v neskladju z načelom sorazmernosti. Dejstvo, da zakonodajalec ni predpisal vrste ukrepov, s katerimi bi zagotovil zakonito ravnanje, in da bi predpisal šele kot skrajno sredstvo tudi odvzem dovoljenja, še ne pomeni kršitev načel pravne države, niti ne utemeljuje očitka, da določbe Zakona o trgu vrednostih papirjev kršijo splošno načelo sorazmernosti. Iz načela zaupanja v pravo izhaja pričakovanje borznoposredniške družbe, da ji ne bo nezakonito izrečen ukrep oziroma da ji ne bo odvzeto dovoljenje brez ugotovitve zakonskega razloga za odvzem. Nikakor pa iz tega načela ne izhaja, da bi moral zakonodajalec za ugotavljanje obstoja razlogov za odvzem dovoljenja in za sam odvzem dovoljenja predpisati zastaralni rok. Določba Zakona o trgu vrednostih papirjev, ki določa razloge zaradi katerih se izreče odvzem dovoljenja borznoposredniški družbi (kršitve posameznih dolžnosti oz. prepovedi na področju poslovanja na trgu vrednostih papirjev) ne krši načela sorazmernosti in ni v neskladju s pravico do svobodne gospodarske pobude. Pojmi kot napačna oziroma zavajajoča informacija ter navidezni posli so do določene meje nedoločni, torej gre za nedoločene pravne pojme. Vendar uporaba nedoločenih pravnih pojmov sama zase ni v neskladju z Ustavo. Naloga pristojnih organov (konkretno Agencije in sodišč) je, da dajo z uporabo metod razlage nedoločenemu pravnemu pojmu takšno vsebino, ki bo skladna z Ustavo in zakonom. Pri tem ne smejo ravnati arbitrarno. Posebnosti in različnosti na področju odločanja Agencije za trg vrednostih papirjev utemeljujejo ureditev posebnega upravnega postopka. Zato takšna zakonska ureditev ni v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave. Izključitev možnosti dati izjavo po izteku roka po Zakonu o trgu vrednostnih papirjev je glede na naravo postopka in lastnosti udeleženih strank razumna in stvarno utemeljena in ni v neskladju z 22. členom Ustave. Zakonske določbe, ki izključujejo pritožbo zoper odločbe Agencije za trg vrednostih papirjev o odvzemu dovoljenja in dovoljujejo posebno sodno varstvo pred Vrhovnim sodiščem ne pomeni nedopustnega posega v pravico do pravnega sredstva in je v skladu s splošnim načelom sorazmernosti kot enim od načel pravne države. Ker pa ima tožba, s katero se uveljavlja posebno sodno varstvo po prvem odstavku 325. člena Zakona o trgu vrednostih papirjev, suspenziven učinek, zakonodajalec s tem, ko je izključil pritožbo, ni nedopustno posegel v pravico do učinkovitega pravnega sredstva oziroma sodnega varstva.