TFL Vsebine / TFLGlasnik

Clausula rebus sic stantibus v pogodbenih razmerjih

Odgovor na naslovno vprašanje je pritrdilen. Nihče vam ne more preprečiti, da mislite, kar pač mislite. Vendar pa s tem, ko obelodanite svoja razmišljanja ali že začnete ravnati v skladu z na novo začrtanimi smermi, to obnašanje in ravnanje s seboj nosita posledice. O tem, kakšne so in ali ni morebiti bolje še enkrat razmisliti, je mogoče več prebrati v nadaljevanju tega prispevka, ki obravnava spremenjene okoliščine in njihov vpliv na izpolnjevanje sklenjenih pogodb.

Dogovorov se je treba držati

Pacta sunt servanda je osnovno načelo pogodbenega prava. Bistvo tega načela je dolžnost (pogodbenih) strank, da izvršujejo obveznosti, ki so jih same sprejele, in da se z enostransko izjavo nobena od strank svoje pogodbene obveznosti ne more rešiti.¹

Vendar pa obstajajo opcije: prva, najlažja in najcenejša opcija je sporazum z ostalimi udeleženci obligacijskega razmerja.

Če nastopi kateri od zakonsko določenih položajev, je lahko stranka dolžnosti izpolnitve odvezana tudi na tej podlagi.

Spremenjene okoliščine – načelo

Eden izmed prej omenjenih položajev je tudi sprememba okoliščin. Obligacijski zakonik (OZ)² ureja možnost razveze ali spremembe pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin v 112. do 115. členu.

Zakon o obligacijskih razmerjih³ je imel vsebinsko primerljive določbe in je razvezo ali spremembo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin urejal z določbami 133. do 136. člena.

Pogoji za uspešno sklicevanje na spremembo okoliščin po določbah OZ

Predpostavke za uporabo instituta spremenjenih okoliščin so:

• da so te okoliščine nastopile po sklenitvi pogodbe;
• da otežujejo izpolnitev obveznosti ene stranke oziroma se zaradi njih ne da doseči namena pogodbe, vendar v obeh primerih tako, da pogodba očitno ne ustreza več pričakovanjem pogodbenih strank (obeh, vseh strank, ne le ene) in bi bilo po splošnem mnenju nepravično ohraniti jo v veljavi takšno, kakršna je.

To pa ne pride v poštev:

• če bi bila morala stranka, ki se sklicuje na spremenjene okoliščine, ob sklenitvi pogodbe te okoliščine upoštevati ali
• če bi se jim bila lahko izognila oziroma
• če bi njihove posledice lahko odklonila;

Prav tako ni možno sklicevanje stranke na spremenjene okoliščine, ki so nastale po izteku roka, določenega za izpolnitev njene obveznosti.

Pogodba se ne razveže, če druga stranka ponudi ali privoli – kar je nadaljnji pogoj – da se ustrezni pogodbeni pogoji pravično spremenijo.

Če sodišče razveže pogodbo zaradi spremenjenih okoliščin, stranki, ki je razvezo zahtevala, na zahtevo druge stranke naloži, da povrne drugi stranki pravičen del škode, ki ji je zaradi razveze pogodbe nastala.

Stranka, ki je zaradi spremenjenih okoliščin upravičena zahtevati razvezo pogodbe, mora o tem, da jo namerava zahtevati, obvestiti drugo stranko, brž ko izve, da so nastale takšne okoliščine. Če tega ni storila, odgovarja za škodo, ki jo je druga stranka imela zato, ker je o zahtevi ni pravočasno obvestila. Opustitev dolžnosti obveščanja ne vodi k izgubi zahtevka za razvezo pogodbe.

Osnovne kriterije, ki jih pri odločanju upošteva sodišče, je določil že zakonodajalec.

Iz določbe 114. člena OZ izhaja, da pri odločanju o zahtevi za razvezo oziroma spremembo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin sodišče upošteva zlasti (vendar ne izključno):

• namen pogodbe,
• tveganja, ki so za pogodbene stranke v poslovnem prometu običajna pri izpolnjevanju pogodb iste vrste, in
• uravnoteženost interesov obeh pogodbenih strank.

Zanimivo je, da je v zakonskem tekstu te določbe omenjana tudi sprememba pogodbe, čeprav zahtevku po spremembi pogodbe glede na določbo četrtega odstavka 112. člena OZ sodišče ne more ugoditi. Takšna sta bila tudi ureditev po ZOR in stališče sodne prakse Vrhovnega sodišča RS, ki je presodilo, da ima v primeru sklicevanja na spremenjene okoliščine stranka možnost zahtevati zgolj razvezo, ne pa tudi spremembe pogodbe.⁴

Stranki imata v skladu z določbo 115. člena OZ možnost, da se s pogodbo vnaprej odpovesta sklicevanju na določene spremenjene okoliščine. Navedenega stranki ne moreta storiti, če to nasprotuje načelu vestnosti in poštenja.

Na tem mestu je vredno opozoriti na siceršnje standarde skrbnosti, pri čemer se skrbnost glede na tip stranke lahko razlikuje. Od gospodarskih subjektov na trgu se pri opravljanju dejavnosti pričakuje skrbnost dobrega gospodarstvenika, od fizičnih oseb (ki niso organizirane kot s. p. ali ne opravljajo samostojnega poklica) pa skrbnost povprečne osebe.

Clausula rebus sic stantibus je pravna doktrina, na podlagi katere je dopustna neizpolnitev pogodbenih obveznosti iz razloga bistvene, fundamentalne spremembe okoliščin. Ker gre za izjemo od načela pacta sunt servanda, jo je treba razlagati ozko in restriktivno, k čemur pripomore tudi sodna praksa.

Tako je na primer Višje sodišče v Ljubljani v zadevi I Cp 1507/2010 z dne 15. septembra 2010 odločilo, da pomeni nagel in velik padec cen stanovanj (zlom nepremičninskega trga) okoliščino, ki utemeljuje razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin.

Takšno stališče je zanimivo v luči dogajanja na sicer tujem, pa vendarle bližnjem trgu nepremičnin, ki naj bi doživel kar 60-odstotni padec cen.⁵

Postavlja pa se vprašanje, ali bi bila odločitev sodišča v primerljivem primeru zdaj drugačna. Predpogoj za uporabo tega instituta je namreč tudi dolžnost strank, da upoštevajo možne, vsaj relativno predvidljive spremembe okoliščin, kar gibanje cen na trgu nepremičnin vsekakor je. Sploh glede na to, da je sodišče o takem položaju že odločalo, in niti ne tako dolgo nazaj.

Zagovarjanje restriktivnega in kolikor se le da ozkega pristopa je mogoče videti tudi v drugih pravnih sistemih in v mednarodnem (konvencijskem) pravu, kjer je termin oziroma maksimo⁶ uvedel italijanski profesor prava Scipione Gentili (1563–1616).

Vsebinsko primerljiva instituta sta še force majeure v francoskem pravu in hardship clause v angleškem pravu. Predmetni institut, v slovenskem pravnem redu torej kot institut spremembe ali razveze pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin, je v nemškem pravu opredeljen kot motnja v poslovni podlagi.

Pogoji za uspešno sklicevanje na spremenjene ali otežene okoliščine so primerljivi v vseh pravnih sistemih. Vsak primer terja individualno presojo. In šele slednja je tista, ki vsebinsko napolni pravne standarde, kot so pravičnost, ustrezanje pričakovanjem, odklonljivost, predvidljivost.

V primeru Fall des Reichsgerichts iz leta 1927 je nemško sodišče dovolilo sklicevanje na klavzulo rebus sic stantibus pri dolgoročni najemni pogodbi in odločilo, da bi bilo izpolnjevanje pogodbe v nasprotju s pravičnostjo zaradi dramatičnih sprememb v okoliščinah.

V zgodovinskem primeru Arrêt Blanco iz leta 1873 je francosko sodišče prav tako dovolilo sklicevanje na klavzulo rebus sic stantibus pri pogodbi o najemu. Sodba je sledila bistveni spremembi okoliščin, kar je upravičilo preklic oziroma spremembo pogodbenih obveznosti.

Sprememba pogodbenih obveznosti v slovenskem sistemu ni možna, saj OZ na primer dopušča možnost spremembe pogodbenih obveznosti le, če nasprotna stranka ponudi ali privoli v takšno spremembo, s čimer lahko prepreči razvezo pogodbe. Ob upoštevanju jezikovne razlage določbe četrtega odstavka 112. člena OZ sodišče zahtevku za spremembo pogodbenih obveznosti zaradi spremenjenih okoliščin ob nasprotovanju tožene stranke ne bi moglo ugoditi.

V nekaterih pravnih redih je možno doseči tudi druge posledice spremenjenih okoliščin, ne le razveze pogodbe, na primer oprostitev odškodninske odgovornosti, neobvezna ali obvezna ponovna pogajanja in tudi sodno prilagoditev oziroma spremembo pogodbenih obveznosti.

Tudi avstrijsko (Vrhovno) sodišče je v nekaterih primerih (Entscheidungen des OGH iz leta 1981) priznalo uporabo instituta spremenjenih okoliščin, če so se okoliščine močno spremenile in bi izpolnjevanje prvotnih pogojev postalo nepravično ali nerazumno.

V Dunajski konvenciji o pogodbenem pravu⁷ je klavzula rebus sic stantibus urejena kot sprememba okoliščin in v avtonomnem pravnem aktu UNIDROIT⁸ kot otežena izpolnitev.

Sklep

Pri razlagi pogodb je poleg individualnih okoliščin treba upoštevati tudi splošna načela pogodbenega prava in porazdelitev bremen med strankama oziroma strankami pogodbe.

Vseh bodočih okoliščin in morebitnih sprememb ni mogoče zajeti s pogodbo, je pa dobrodošla splošna usmeritev reševanja situacije ob morebiti spremenjenih okoliščinah, lahko tudi z izključitvijo primerov, ki se ne štejejo (več) za spremenjeno okoliščino. Med take bi na primer lahko uvrstili možnost razglasitve epidemije, bistvenih sprememb na trgu ali segmentu trga (primeroma na začetku omenjen trg nepremičnin) in spremembe članstva v EU.

Vrhovno sodišče RS se je še v času veljavnosti ZOR ukvarjalo s političnimi in vojnimi dogodki ob koncu prvega polletja 1991 kot s spremenjeno okoliščino, zaradi katere je bilo bistveno oteženo izpolnjevanje obveznosti tožene stranke iz pogodbenega razmerja. Iz sodne odločbe⁹ izhaja, da bi (takratni) politični in vojni dogodki lahko pomenili spremenjeno okoliščino.

Na tem mestu je treba dodati, da sta lahko pomemben vidik pri presoji tudi časovna točka začetka pogodbenega razmerja in takratna možnost pričakovanja nastanka tovrstnih sprememb. V trenutnih okoliščinah sta ob več ne le kriznih, temveč že vojnih žariščih skrbnost in zmožnost predvidevanja pogodbenikov strožji, saj zakon izrecno določa pogoj nepričakovanosti.

Pri sklepanju pogodb tako nikakor ni odveč teksta pregledati še v luči možnih, bližajočih se sprememb, ki bi lahko vplivale na možnost izpolnitve pogodbe, in kolikor se da že vnaprej opredeliti možne rešitve tovrstnih situacij v luči pravične porazdelitve bremen med stranke pogodbe.

Pri trajnejših pogodbenih razmerjih je nerazumno pričakovati, da ne bo prišlo do nikakršnih sprememb. Kolikor trajnejše je razmerje, toliko verjetnejše je utemeljeno sklicevanje na spremenjene okoliščine. Pri časovno omejenih razmerjih naj bi bila sprememba resnično nenadna in nepričakovana (kot je bila na primer razglasitev epidemije, česar današnje generacije dotlej še niso doživele).

Glede na zapisano je odgovor na naslovno vprašanje še vedno lahko pritrdilen, vendar tovrstne spremembe skoraj gotovo ne bodo ostale brez posledic. V vsakem primeru pa – srečno.

¹ Tako je tudi stališče sodne prakse, glej sodbo II Ips 582/2005, 21. februar 2008.

² Ur. l. RS, št. 97/07, 64/16 – odl. US in 20/18 – OROZ631.

³ Ur. l. SFRJ, št. 29/78, 39/85, 45/89 – odl. US, 57/89, Ur. l. RS, št. 88/99 – ZRTVS-B, 83/01 – OZ, 30/02 – ZPlaP in 87/02 – SPZ.

⁴ Sodba VS RS III Ips 12/96 z dne 20. junija 1996.

⁵ Lukič, A.: Rekorden padec cen nepremičnin v Nemčiji, Delo, 9. februar 2024.

⁶ Omnis conventio intelligitur rebus sic stantibus – Vsaka konvencija se razume glede na okoliščine, kakršne so.

⁷ Konvencija Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga, Dunaj, 11. april 980 – Akt o nasledstvu konvencij Komisije Združenih narodov za mednarodno trgovinsko pravo in mednarodnih pogodb Mednarodne telekomunikacijske zveze (Ur. l. RS – MP, št. 19/93). Tematika o oprostitvi odgovornosti je urejena z določbami 79. in 80. člena.

⁸ Convention relating to a Uniform Law on the International Sale of Goods, The Hague, 1. julij 1964 – ULIS, 1964. Spremenjene okoliščine ureja kot izjemo z določbami 74. člena.

⁹ Sodba VS RS III Ips 12/96 z dne 20. junija 1996.