TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. II Ip 4101/2016 z dne 11. 1. 2017, sklep Okrajnega sodišča v Kamniku št. I 74/2016 z dne 25. 11. 2016 in sklep Okrajnega sodišča v Kamniku št. I 74/2016 z dne 8. 4. 2016 se v delu, v katerem je bila dovoljena izterjava sodnih penalov v višini 15.300,00 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ter v delu, ki se nanaša na odločitev o stroških postopka, razveljavijo in zadeva se vrne Okrajnemu sodišču v Kamniku v novo odločanje.   Pred prisilno prodajo nepremičnine v (vodilni) izvršilni zadevi št. In 38/2015 je dolžno Okrajno sodišče v Kamniku po uradni dolžnosti preizkusiti sorazmernost skupnega zneska sodnih penalov, ki se izterjuje na podlagi vseh pravnomočnih sklepov o izvršbi s prodajo pritožničinega solastninskega deleža na nepremičnini z ID znakom 1890-726/3-0, glede na namen, zaradi katerega so bili ti določeni, izhajajoč pri tem iz razlogov te odločbe, ter na podlagi takšnega preizkusa odločiti o znižanju tega zneska.   Pritožnica in nasprotna stranka iz izvršilnega postopka sami nosita svoje stroške postopka z ustavno pritožbo.

Stališče sodišč, ki v postopku izterjave sodnih penalov avtomatično zavrača dolžnikov ugovor zlorabe pravice do sodnih penalov in kolizijo upnikove pravice do sodnega varstva in dolžnikove pravice do zasebne lastnine na način, da upnikovo pravico do sodnega varstva absolutizira, krši dolžnikovo pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave.   V primeru, ko gre za ukrep ponavljajočega se značaja, ki traja daljše časovno obdobje, lahko (še posebej tedaj, ko se dolžnika z njim sili k izpolnitvi nadomestne obveznosti) pride do položaja, ko je osnovni namen sodnih penalov že zasenčen s kaznovalnimi učinki. Tega povzroča izterjevanje sodnih penalov, določenih v dnevnih zneskih, pri čemer je mogoče zaradi skupne višine te po svoji naravi sicer civilne kazni (ki je očitno nesorazmerna glede na vrednost in pomen neizpolnjene obveznosti) šteti, da ima ta le še kaznovalni namen zaradi opustitve prostovoljne izvršitve pravnomočne odločbe sodišča.   Dolžnikov ugovor o upnikovi zlorabi pravice do penalov v postopku njihove izterjave ni neutemeljen že zato, ker dolžnik še ni izpolnil svoje obveznosti in bi sodni penali zato še vedno služili namenu uresničitve upnikove pravice do sodnega varstva.   Pri presoji o zlorabi pravice do sodnih penalov je treba upoštevati tudi, da sodni penali niti niso edina možna prisila, s katero lahko upnik doseže izpolnitve obveznosti in s tem uresniči pravico do sodnega varstva. Še posebej v primeru izterjave sodnih penalov zaradi neizpolnitve sicer brez posebnih težav prisilno izvršljive nadomestne obveznosti je očitno, da sodni penali, ki se izterjujejo že več kot leto dni po njihovi pravnomočni določitvi, objektivno ne služijo več svojemu namenu, doseči izvršitev sodne odločbe hitro in učinkovito, brez izvršbe in s čim manj stroški. Izvrševanje pravice v nasprotju z njenim namenom pomeni zlorabo pravice, zato mora sodišče v takem primeru odkloniti pravno varstvo.