Koncesijski akt za izvajanje pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije in pogodbene oskrbe objektov »Fakulteta za organizacijske vede; Šolski center Kranj in Športna dvorana Zlato polje; Dijaški in študentski dom Kranj in Gimnazija Franceta Prešerna« ki se oskrbujejo z energijo iz skupne kotlovnice na lokaciji Zlato polje v Kranju

Ta akt vsebuje odločitev o ugotovitvi javnega interesa za sklenitev javno-zasebnega partnerstva in izvedbo projekta energetskega pogodbeništva za energetsko sanacijo objektov »Fakulteta za organizacijske vede; Šolski center Kranj in Športna dvorana Zlato polje; Dijaški in študentski dom Kranj in Gimnazija Franceta Prešerna Kranj«.

Ta akt določa tudi predmet, pravice in obveznosti javnega in zasebnega partnerja, postopek izbire zasebnega partnerja in druge sestavine razmerja javno-zasebnega partnerstva.

S tem aktom Javni zavodi v vlogi koncedenta določa tudi predmet koncesije in način financiranja, pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja, postopek izbire koncesionarja ter pogoje in merila za njegovo izbiro, trajanje in prenehanje koncesijskega razmerja ter pogoje za njegove spremembe.

V okviru tega koncesijskega akta se uporabljajo sledeči pojmi, ki imajo naslednji pomen:

I. »drug javni partner« oziroma »koncedent« je pravna oseba javnega prava, ki jo ustanovi država ali samoupravna lokalna skupnost oziroma druga oseba. Na podlagi Sklepa o imenovanju projektnega odbora za upravljanje projekta »Energetska sanacija objektov na lokaciji Zlato polje v Kranju« z dne 28. 10. 2016 predstavljajo druge javne partnerje Fakulteta za organizacijske vede Kranj, Kidričeva cesta 55a, 4000 Kranj; Športna dvorana Zlato polje, Kidričeva cesta 55, 4000 Kranj; Šolski center Kranj, Kidričeva cesta 55, 4000 Kranj; Dijaški in študentski dom Kranj, Kidričeva cesta 53, 4000 Kranj; Gimnazija Franceta Prešerna Kranj, Kidričeva cesta 65, 4000 Kranj, in Kotlovnica Zlato polje. Partnerji so konzorcijsko pogodbo kot vodilnega javnega partnerja v vlogi koncedenta določili Univerzo v Mariboru; Slomškov trg 15; 2000 Maribor; za izvedbo postopka izbire koncesionarja;

II. »zasebni partner« ali »zasebna partnerka« (v nadaljnjem besedilu: zasebni partner) oziroma »izvajalec javno-zasebnega partnerstva« ali »izvajalka javno-zasebnega partnerstva« (v nadaljnjem besedilu: izvajalec javno-zasebnega partnerstva) je ena ali več pravnih ali fizičnih oseb, ki sklene razmerje javno-zasebnega partnerstva, v katerem tudi pridobi pravico in obveznost izvajati javno-zasebno partnerstvo;

III. »razmerje javno-zasebnega partnerstva« je razmerje med javnim in zasebnim partnerjem v zvezi z javno-zasebnim partnerstvom. Razmerje javno-zasebnega partnerstva se lahko izvaja kot razmerje pogodbenega partnerstva (pogodbeno partnerstvo) ali razmerje statusnega partnerstva (statusno partnerstvo);

IV. »pogodbeno partnerstvo« je oblika razmerja javno-zasebnega partnerstva, ki se lahko izvaja kot javnonaročniško partnerstvo ali koncesijsko partnerstvo;

V. »javnonaročniško partnerstvo« je oblika pogodbenega javno-zasebnega partnerstva, tj. odplačnega razmerja med naročnikom in dobaviteljem blaga, izvajalcem gradenj ali izvajalcem storitev, katerega predmet je naročilo blaga, izvedba gradnje ali storitve (v nadaljnjem besedilu: javnonaročniško partnerstvo);

VI. »koncesijsko partnerstvo« je oblika pogodbenega javno-zasebnega partnerstva, tj. dvostransko pravno razmerje med državo oziroma samoupravno lokalno skupnostjo ali drugo osebo javnega prava kot koncedentom in pravno ali fizično osebo kot koncesionarjem, v katerem koncedent podeli koncesionarju posebno ali izključno pravico izvajati gospodarsko javno službo oziroma drugo dejavnost v javnem interesu, kar lahko vključuje tudi zgraditev objektov in naprav, ki so deloma ali v celoti v javnem interesu (v nadaljnjem besedilu: koncesijsko partnerstvo), ali

VII. »predmet javno-zasebnega partnerstva« so pravice in obveznosti javnega partnerja, povezane z izvajanjem javno-zasebnega partnerstva. Predmet javno-zasebnega partnerstva je lahko tudi javno pooblastilo, če je nujno vezano na izvajanje javno-zasebnega partnerstva;

VIII. »koncedent« je javni partner v primeru koncesijske oblike javno-zasebnega partnerstva (koncesijskega partnerstva);

IX. »koncesionar« ali »koncesionarka« (v nadaljnjem besedilu: koncesionar) je izvajalec javno-zasebnega partnerstva v primeru koncesijske oblike javno-zasebnega partnerstva (koncesijskega partnerstva);

X. »gospodarska javna služba« je dejavnost, pri kateri ima oseba, ki jo izvaja, posebne obveznosti v javnem interesu. Gospodarsko javno službo določa zakon, ki hkrati določi tudi, katere dejavnosti in zadeve obsega;

XI. »objekti in naprave« so nepremičnine in premičnine, brez katerih javno-zasebnega partnerstva ni mogoče izvrševati ali pa je to povezano z nesorazmernimi stroški (na primer javna infrastruktura);

XII. »kandidat« ali »kandidatka« (v nadaljnjem besedilu: kandidat) je oseba, ki sodeluje v postopku izbire izvajalca javno-zasebno partnerstva, tako da poda vlogo, katere namen je sklenitev javno-zasebnega partnerstva; če ni v tem zakonu izrecno določeno drugače ali če to ne izhaja iz njegovega namena, veljajo pravila, ki veljajo za kandidata, smiselno tudi za ponudnika in izvajalca javno-zasebnega partnerstva;

XIII. »promotor« ali »promotorka« (v nadaljnjem besedilu: promotor) je v smislu tega zakona pravna ali fizična oseba, ki je zainteresirana za javno-zasebno partnerstvo in poda vlogo o zainteresiranosti za izvedbo javno-zasebnega partnerstva;

XIV. »pripravljalne storitve« so vsi ukrepi za zagotavljanje prihrankov energije, ki jih koncesionar izvede pred začetkom izvajanja glavne storitve;

XV. »glavna storitev« je storitev zagotavljanja in jamčenja prihrankov energije;

XVI. »druge storitve« so vsi drugi ukrepi za zagotavljanje prihrankov energije, ki ne spadajo med pripravljalne storitve ali glavno storitev;

XVII. »pogodbeno zagotavljanje prihrankov energije« pomeni pogodbeni dogovor med koncedentom in koncesionarjem za izboljšanje energetske učinkovitosti, ki se preverja ali spremlja v celotnem obdobju trajanja pogodbe in v okviru katerega se naložbe v ukrep plačujejo sorazmerno s stopnjo izboljšanja energetske učinkovitosti, dogovorjeno s pogodbo, ali drugim dogovorjenim merilom za energetsko učinkovitost, kot so finančni prihranki.

Izrazi, uporabljeni v tem koncesijskem aktu, imajo enak pomen, kot ga določajo ZJZP in predpisi, ki urejajo energetsko dejavnost.

V tem koncesijskem aktu uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.

Na podlagi 2., 8. in 10. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15); Direktive o energetski učinkovitosti (2012/27/EU) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012, Dolgoročne strategije za spodbujanje naložb energetske prenove stavb, Akcijskega načrta za energetsko učinkovitost za obdobje 2014–2020, Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, Operativnega programa ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020, Zakona o ratifikaciji Pogodbe o energetski listini, Protokola k energetski listini o energetski učinkovitosti in s tem povezanimi okoljskimi vidiki in sklepov v zvezi s pogodbo o energetski listini (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 12/97), Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP in 96/15 – ZIPRS1617), 11. členom Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06); Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06, 54/10 in 27/16) in na njeni podlagi izdelanega Investicijskega programa za investicijo »Celovita energetska sanacija objektov na lokaciji Zlato polje« (PROPLUS d.o.o., št. projekta 52/2016 z dne november 2016), Pravilnika o vsebini upravičenosti izvedbe projekta po modelu javno zasebnega partnerstva (Uradni list RS, št. 32/07) ter na njegovi podlagi izdelane ocene o upravičenosti izvedbe projekta po modelu javno-zasebnega partnerstva za »Celovita energetska sanacija objektov na lokaciji Zlato polje v Kranju« (PROPLUS d.o.o., št. projekta 52/2016 z dne september 2016) se ugotavlja, da obstaja javni interes za izvedbo projekta energetskega pogodbeništva za energetsko sanacijo objektov: »Fakulteta za organizacijske vede; Šolski center Kranj in športna dvorana Zlato polje; Dijaški in študentski dom Kranj in Gimnazija Franceta Prešerna Kranj« ter prenove skupne kotlovnice na lokaciji Zlato polje v Kranju, ki z energijo oskrbuje navedene objekte.

Javni interes je izkazan na naslednji način:

Javno-zasebno partnerstvo se upoštevaje razdelitev tveganj med koncedentom in koncesionarjem izvaja v obliki koncesijskega javno-zasebnega partnerstva, pri čemer gre za koncesijo storitev.

Predmet koncesijskega razmerja je gradbena, tehnološka in energetska sanacija objektov (v nadaljnjem besedilu: izvedba ukrepov energetske sanacije) in pogodbeno zagotavljanje prihrankov rabe energije ter uvedba energetskega upravljanja na objektih v lasti oziroma upravljanju javnih zavodov, kot so navedeni v Prilogi 1 tega koncesijskega akta.

V fazi priprave ali izvedbe javnega razpisa, do oddaje končnih ponudb, lahko koncedent nabor objektov in ukrepov iz Priloge 1 tega akta, ki bodo vključeni v projekt, zmanjša, ne pa tudi poveča. Nabor objektov in ukrepov je mogoče zmanjšati v kolikor:

V fazi priprave ali izvedbe javnega razpisa, do oddaje končnih ponudb, lahko koncedent nabor objektov in ukrepov iz tega akt, ki bodo vključeni v projekt tudi poveča.

Območje izvajanja koncesije obsega objekte: Fakulteta za organizacijske vede Kranj, Kidričeva cesta 55a, 4000 Kranj, ID stavbe 2100-1031; Športna dvorana Zlato polje, ID stavbe 2100-1231; Šolski center Kranj, Kidričeva cesta 55, 4000 Kranj, ID stavbe 2100-362; Dijaški in študentski dom Kranj, Kidričeva cesta 53, 4000 Kranj, ID stavbe 2100-361, 2100-1227, 2100-1228, Gimnazija Franceta Prešerna Kranj, Kidričeva cesta 65, 4000 Kranj, ID stavbe 2100-2098 in Kotlovnica Zlato polje, ID stavbe 2100-1223.

Koncesijska pogodba se sklene za obdobje do 15 let.

Koncesijsko obdobje začne teči z dnem sklenitve koncesijske pogodbe in uvedbe koncesionarja v posel ter zajema tako obdobje izvedbe ukrepov energetske sanacije kot tudi obdobje izvajanja storitev energetskega pogodbeništva, v obsegu in skladno z opredelitvijo v 5. členu tega akta in kot je podrobneje opredeljeno s koncesijsko pogodbo. Obveznosti, ki izhajajo iz sklenjene pogodbe, se izvedejo skladno s terminskim planom, ki bo opredeljen v pogodbi.

Trajanje razmerja se lahko podaljša največ za polovico s pogodbo dogovorjenega obdobja, če za to obstajajo utemeljeni razlogi, še posebej v primeru, če je to potrebno zaradi dodatnih vlaganj koncesionarja, ki so posledica zahtev koncedenta ali njegovih ukrepov v javnem interesu. Obseg dodatnih vlaganj in obdobje podaljšanja se opredeli v aneksu k sklenjeni koncesijski pogodbi.

V primeru podaljšanja razmerja koncedent in koncesionar v postopku pogajanj brez predhodne objave uskladita vsebino aneksa, ki se sklene k sklenjeni koncesijski pogodbi in v katerem se opredeli čas podaljšanja, razlogi za podaljšanje in druge določbe, s katerimi se spreminja osnovno pogodbo. Za podaljšanje pogodbenega razmerja se smiselno uporabljajo določbe 71. člena ZJZP.

Za zadovoljitev javnega interesa glede na izhodišča in vsebino projekta ter glede na obseg tveganj in vložkov partnerjev v projekt je sklenitev javno-zasebnega partnerstva pogodbenega zagotavljanja prihrankov rabe energije v obliki koncesije storitve.

Koncesija storitev iz prvega odstavka tega člena bo predstavljala dejavnost, katerih izvajanje je v javnem interesu ali izgradnja objektov in naprav ali posameznih delov, katerih koncesionar ima v času trajanja razmerja pravico do njihove uporabe, upravljanja oziroma koriščenje objektov in naprav kombinira s plačilom za izvedbo gradnje in ne gre za koncesijo gradenj.

Koncesija storitve se bo izvedla po modelu ROOT (model: načrtuj – financiraj – prenovi – energetsko upravljaj – prenesi v lastništvo koncedenta) predvsem v primerih, ko v okviru predvidenih ukrepov energetske sanacije ne bo prišlo do trajne spojitve izvedenega ukrepa z nepremičnino.

Izvedeni ukrepi po modelu ROOT bodo postali lastnina koncedenta po preteku s pogodbo določenega koncesijskega obdobja.

Koncedent bo za izvedbo posameznih ukrepov energetske sanacije na posameznih objektih zagotovil javna finančna sredstva, potrebna za realizacijo predvidenih ukrepov, če bo to možnost predvidel v razpisni dokumentaciji za izvedbo javnega razpisa. V takšnem primeru mora koncedent pred zaključkom javnega razpisa in uporabo določbe iz tega odstavka izdelati poseben investicijski dokument, ki mora potrditi upravičenosti izvedbe projekta s sofinanciranjem izvedbe posameznih ukrepov iz proračuna ter opredeliti najvišjo dopustno višino javnih sredstev, ki se bodo namenila za izvedbo ukrepov energetske sanacije.

Financiranje ukrepov energetske sanacije javnih objektov se zagotovi iz sredstev koncesionarja in kohezijskih sredstev. V primerih, ko so izpolnjeni pogoji iz petega odstavka 8. člena tega akta, ko obveznost zagotovitve finančnih sredstev, potrebnih za izvedbo posameznih ukrepov energetske sanacije posameznih objektov iz utemeljenih razlogov prevzame koncedent, finančna sredstva za izvedbo posameznih ukrepov energetske sanacije zagotovi koncedent. Financiranje storitev energetskega pogodbeništva v celoti financira koncesionar iz naslova pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije in iz lastnih sredstev.

Viri in način financiranja se podrobneje opredelijo v okviru postopka javnega razpisa in koncesijski pogodbi.

Pogodbeno zagotavljanje prihrankov rabe energije z namenom energetske sanacije se izvaja na javnih objektih in ob izvedbi ukrepov energetske sanacije iz priloge 1 (Priloga 1: Seznam objektov in ukrepov energetske sanacije), ki je sestavni del tega akta.

Seznam objektov se lahko razširi na dodatne objekte, ki konceptualno ustrezajo programski zasnovi projekta javno-zasebnega partnerstva.

V fazi priprave ali izvedbe javnega razpisa, do oddaje končnih ponudb, lahko koncedent nabor objektov in ukrepov poveča.

V fazi priprave ali izvedbe javnega razpisa, do oddaje končnih ponudb, lahko koncedent nabor ukrepov, zmanjša, ne pa tudi poveča. Nabor ukrepov je mogoče zmanjšati, kolikor: