TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 83/2020 z dne 5. 6. 2020 v zvezi z II. do VII. točko sodbe Delovnega sodišča v Mariboru, Oddelka v Murski Soboti, št. Pd 33/2015 z dne 12. 11. 2019 se zavrne.

Iz načela kontradiktornosti izhaja, da smejo sodna odločba in v njej vsebovane ugotovitve sodišča zavezovati samo tiste osebe, ki so imele možnost sodelovati v postopku, v katerem je bila ta sodna odločba izdana. Osebi, ki v določenem sodnem postopku ni bila stranka in v njem ni imela možnosti sodelovati ter s tem vplivati na ugotovitve in odločitve sodišča, rezultat tega postopka razen v izjemnih primerih ne sme škodovati niti z učinkom pravnomočnosti sodne odločbe niti s tem, da bi se drugo sodišče v kasnejšem postopku proti tej osebi sklicevalo na dejanske ugotovitve in povzemalo dokaze iz postopka, v katerem ta oseba ni bila stranka.   Vezanost pravdnega sodišča na sodbo kazenskega sodišča pri identičnem dejanskem stanju pomeni vezanost na ugotovitev tistih dejstev, od katerih je bila v kazenskem postopku odvisna odločitev, da obstajata kaznivo dejanje in kazenska odgovornost. To pravilo ustaljena sodna praksa upošteva tudi v primerih, ko bi se določba o vezanosti na obsodilno kazensko sodbo uporabila v škodo stranki, ki ni sodelovala v kazenskem postopku in ji zato ni bila dana možnost, da se izjavi, kar je utemeljeno z razumnimi razlogi (načelo in dubio pro reo in poudarjeno načelo materialne resnice v kazenskem postopku, upoštevanje interesov oškodovanca ter velik praktični pomen pravila). V določenih primerih obstajajo okoliščine, ki utemeljujejo odstop od pravila vezanosti na kazensko obsodilno sodbo v škodo osebe, ki v postopku ni sodelovala (npr. storilčevo priznanje krivde, njegova neaktivna obramba). V takšnih primerih morajo sodišča s pomočjo testa sorazmernosti pretehtati, ali je takšen poseg v ustavno pravico do kontradiktornega postopka ustavno sprejemljiv. Pri tem je treba upoštevati, da zgolj interes ekonomičnosti in pospešitve postopka sam po sebi posega v pravico do kontradiktornega postopka ne more upravičiti.   Višji standardi odločanja v kazenskem postopku, posebna oblika odgovornosti delodajalca za škodo, ki jo povzročijo njegovi delavci, ter zastopanje s strani istega odvetnika so posebej utemeljene okoliščine, ki skupaj z interesom ekonomičnosti in pospešitve postopka odtehtajo posledice posega v pravico do kontradiktornega postopka, ki jih je povzročila zavrnitev dokaznega predloga. Poseg v pravico iz 22. člena Ustave torej ni nesorazmeren, zato pravica do kontradiktornega postopka ni kršena.