na dokumentu
Portal TFL
TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča
VSRS Sklep II Ips 6/2022 - prevzem dolga - prevzem izpolnitve - pogodba o prevzemu dolga - obvestilo upniku - privolitev upnika k pogodbi o prevzemu dolga - konkludentno ravn...
SODIŠČE
Vrhovno sodišče
ODDELEK
Civilno-gospodarski oddelek, civilni senat
DATUM ODLOČBE
16.3.2022
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSRS Sklep II Ips 6/2022
INTERNA OZNAKA
VS00055640
SENAT, SODNIK
Karmen Iglič Stroligo (preds.), Tomaž Pavčnik (poroč.), dr. Ana Božič Penko, mag. Matej Čujovič, Jan Zobec
INSTITUT VSRS
prevzem dolga - prevzem izpolnitve - pogodba o prevzemu dolga - obvestilo upniku - privolitev upnika k pogodbi o prevzemu dolga - konkludentno ravnanje - konkludentna privolitev v prevzem dolga - prijava terjatev v stečajnem postopku - dopuščena revizija - zmotna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji
PODROČJE VSRS
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
IZREK
I. Reviziji se ugodi, sodbi sodišč prve in druge stopnje se razveljavita ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
II. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.
II. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.
JEDRO
V tej zadevi je bilo sporno, ali je pogodba o prevzemu dolga že učinkovala v razmerju do upnika. Nižji sodišči sta šteli, da ni, ker ni bilo dokazano, da sta bodisi dolžnik bodisi prevzemnik dolga upnika o tem obvestila.
Po presoji Vrhovnega sodišča sta nižji sodišči ob dejstvu, da je tožnik kot upnik v stečajnem postopku priglasil terjatev zoper prevzemnika terjatve, namesto, da bi jo uveljavljal od prvotnega dolžnika (toženca), napačno razlagali določbo prvega odstavka 427. člena OZ. Takšno njegovo ravnanje namreč zanesljivo izraža njegovo voljo, da je privolil v spremenjeno upniško - dolžniško razmerje, s prevzemnikom terjatve na drugi strani.
To pa je pravno bistveno dejstvo, da (dotlej zgolj) prevzem izpolnitve začne učinkovati kot prevzem dolga.
Vrhovno sodišče je moralo vzporedno z dopuščenim vprašanjem zavrniti tezo nasprotne stranke, da gre za dejanska in ne za pravna vprašanja.
Po presoji Vrhovnega sodišča sta nižji sodišči ob dejstvu, da je tožnik kot upnik v stečajnem postopku priglasil terjatev zoper prevzemnika terjatve, namesto, da bi jo uveljavljal od prvotnega dolžnika (toženca), napačno razlagali določbo prvega odstavka 427. člena OZ. Takšno njegovo ravnanje namreč zanesljivo izraža njegovo voljo, da je privolil v spremenjeno upniško - dolžniško razmerje, s prevzemnikom terjatve na drugi strani.
To pa je pravno bistveno dejstvo, da (dotlej zgolj) prevzem izpolnitve začne učinkovati kot prevzem dolga.
Vrhovno sodišče je moralo vzporedno z dopuščenim vprašanjem zavrniti tezo nasprotne stranke, da gre za dejanska in ne za pravna vprašanja.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.