TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijani sodbi spremenita tako, da se

M. H., sin M. in L. roj. N., rojen ... v Murski Soboti, EMŠO ..., s stalnim prebivališčem v AA

iz razloga po 1. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku

oprosti

obtožbe, da je neupravičeno proizvajal, v nasprotju z 9. členom Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami, rastlino, ki je razvrščena kot prepovedana droga s tem, da je dne 4. 9. 2013 v stanovanjski hiši in na dvorišču te hiše v AA, gojil v lončkih 14 rastlin konoplje v velikosti od 34 do 118 cm, v gospodarskem poslopju pa je sušil konopljo v velikosti 187 cm, konoplja pa je po Uredbi o razvrstitvi prepovedanih drog v skupini 1., pod točko 32 razvrščena med prepovedane droge,

s čimer naj bi storil kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika.

II. Stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku ter potrebni izdatki obdolženca in potrebni izdatki in nagrada zagovornice bremenijo proračun.

Kaznivo dejanje po prvem odstavku 186. člena KZ-1 stori, kdor neupravičeno proizvaja, predeluje, prodaje ali ponuja naprodaj ali zaradi prodaje ali dajanja v promet kupuje, hrani ali prenaša ali posreduje pri prodaji ali nakupu ali kako drugače neupravičeno daje v promet rastline, ali substance, ki so razvrščene kot prepovedane droge ali nedovoljene snovi v športu, ali predhodne sestavine, ki se uporabljajo za izdelavo prepovedanih drog.

Beseda „proizvodnja „ že sama vključuje izdelovanje, gojenje v večjem obsegu za nadaljnjo prodajo. Izraz proizvodnja pomeni izdelavo oziroma gojenje večje količine mamila oziroma storilčevo ukvarjanje s predelavo, kar je praviloma namenjeno širšemu krogu ljudi in ne samo enemu uporabniku. V konkretnem primeru, ne samo, da ni bilo ugotovljeno, da bi obsojenec konopljo gojil z namenom prodaje, temveč celo nasprotno, državna tožilka je sledila obsojenčevemu zagovoru in tak namen iz izreka obtožnega akta izpustila, temu pa je sledilo tudi sodišče, ki je zagovor obsojenca ocenilo kot prepričljiv.