TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožbi se delno ugodi in se odločba Agencije Republike Slovenije za okolje, št. 42602-2/2014-4 z dne 11. 12. 2014, odpravi v delu 1. točke izreka:

- ki določa, da mora tožeča stranka plačati nadomestilo za rabo vode in plačilo za vodno pravico za obdobje od 1. 1. 2005 do 31. 12. 2008, in sicer za leto 2005 za količino 43.416,70 m³ po ceni 2,00 EUR/m³ v deležu 20% in v vrednosti 17.366,68 EUR; za leto 2006 za količino 45.140,40 m³ po ceni 2,00 EUR/m³ v deležu 40% in v vrednosti 36.112,32 EUR; za leto 2007 za količino 41.782,50 m³ po ceni 2,00 EUR/m³ v deležu 80% in v vrednosti 66.852,00 EUR; za leto 2008 za količino 37.919,50 m³ po ceni 2,00 EUR/m³ v deležu 100% in v vrednosti 75.839,00 EUR;

- ki vrednost skupne obveznosti tožeče stranke določa nad višino 359.385,20 EUR;

- ki vrednost prvega obroka določa nad višino 51.340,74 EUR.

II. Tožba se v ostalem (tj. zoper ostali del odločbe Agencije Republike Slovenije za okolje, št. 42602-2/2014-4 z dne 11. 12. 2014) zavrne.

III. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške tega postopka v znesku 1.906,15 EUR v 15 dneh od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Sodišče pri ponovnem odločanju o zakonitosti izpodbijane odločbe najprej ugotavlja, da je ta v delu, v katerem je tožnici odmerjeno nadomestilo za rabo vode oziroma plačilo za vodno pravico za leta 2005 do 2007, nezakonita. Ker je Ustavno sodišče z odločbo U-I-348/20 z dne 30. 5. 2024 razveljavilo peti odstavek in tretjo alinejo šestega odstavka 199.b člena ZV-1 ter prvi odstavek in prvo poved drugega odstavka v zvezi s petim odstavkom 199.e člena ZV-1, kolikor se na njihovi podlagi za čas pred 1. 1. 2008 lahko zaračuna nadomestilo za rabo vode oziroma plačilo za vodno pravico za rabo vode za proizvodnjo pijač, ki se odvzema iz objektov in naprav, namenjenih oskrbi s pitno vodo, teh določb v tej zadevi, v kateri še ni pravnomočno odločeno (44. člena ZUstS), ni mogoče uporabiti. Sodišče ugotavlja, da je tudi odmera plačila tožničine vodne pravice za leto 2008 zastarala. Sodišče je pri tem upoštevalo stališče Ustavnega sodišča U-I-348/20 z dne 30. 5. 2024, da bi bilo treba ob ustrezni podzakonski ureditvi plačilo dajatev za rabo vode v letih 2005 do 2007 napovedati oziroma odmeriti v letih 2006 do 2008, da bi jo bilo torej treba odmeriti že v letu, ki sledi letu, za katerega se plačilo te dajatve odmerja. Ob upoštevanju petletnega zastaralnega roka iz prvega odstavka 125. člena ZDavP-2, povzetega stališča Ustavnega sodišča o teku zastaralnega roka ter okoliščine, da je prvostopenjski organ že 4. 7. 2014 prejel tožničine podatke za izračun višine plačila za vodno pravico, je lahko z izpodbijano odločbo po presoji sodišča tožnici odmeril plačilo za vodno pravico le za obdobje od leta 2009 dalje.