TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Revizija se zavrne.

II. Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki njene stroške v zvezi z odgovorom na revizijo v znesku 2.064,72 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, od poteka paricijskega roka dalje do plačila, v 15 dneh pod izvršbo.

V izpodbijanih sodbah sodišč je ocenjen vsak dokaz posebej in vsi skupaj ter upoštevan tudi uspeh celotnega postopka. Pojasnjeno je, katere dokaze in zakaj sta sodišči ocenili kot verodostojne in katere ne. Dokazna ocena je atomistično-holistična oziroma analitično-sintetična, ter v svoji koherentnosti in celovitosti tudi skrbna in prepričljiva.

Kolikor pa revident poskuša omajati dokazno vsebinsko prepričljivost oz. življenjsko izkustveno verodostojnost dokazne ocene predvsem z očitkom o nezadostni tožnikovi dokazni aktivnosti pri utemeljevanju svojih navedb in izpovedb ter obširnim izpostavljanjem izpovedb prič C. C. in A. A., ki naj bi pričala v njegovo korist, ter svojih izpovedb, in s prikazovanjem dokaznih zaključkov, oprtih predvsem na tožnikove izpovedbe, kot nenavadnih in nelogičnih, pa že nedopustno izpodbija dejanske ugotovitve sodišč prve in druge stopnje (tretji odstavek 370. člena ZPP). Tako tudi očitek, da ni logično, da ga tožnik ni vprašal, zakaj bo uporabil sporni znesek, ki naj bi mu ga posodil, spada v sfero vsebinske neprepričljivosti, torej v sfero presoje na podlagi nenapisanih, neformalnih dokaznih pravil, kar pomeni zgolj zatrjevanje zmotne ugotovitve dejanskega stanja.

Procesna kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je lahko storjena le v primeru napačnega povzetka oziroma "prepisa" besedila listine, zapisnika o izvedenih dokazih ali prepisov zvočnih posnetkov v razlogih sodbe o odločilnih dejstvih tako, da obstaja medsebojno nasprotje med njihovo dejansko vsebino in zapisi v razlogih, torej če sodišče kakšno listino ali zapisnik o izpovedbah oziroma prepis zvočnega posnetka v razlogih povzame oziroma citira v nasprotju z njihovo vsebino; v to procesno kršitev torej ni mogoče uvrstiti tudi situacij, ko sodišče interpretira izvedene dokaze, z dokazno oceno pa pravdna stranka ne soglaša.

Sodišče se je dolžno opredeljevati le do pravno pomembnih okoliščin in pravno pomembnih očitkov procesne in tudi materialno pravne narave. Če pri svoji dokazno - dejanski presoji izključi konkretni zakonski dejanski stan, ki bi lahko potrdil pravno tezo ene od pravdnih strank, s tem implicite in nujno zavrne tudi pravno pomembnost vseh tistih ugovorov pravne narave, ki na njem temeljijo oziroma iz njega črpajo svojo pravno aktualnost.