TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani del sodbe in sklepa sodišča prve stopnje (točki III in V izreka) spremeni, tako da se v tem delu glasi:

„III. Zavrne se tožbeni zahtevek, ki se glasi:

„Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 8 dni iz naslova povečanega obsega dela plačati 5.182,54 EUR, in sicer za mesece:

- november 2013, januar, marec in junij 2014 v znesku 134,31 EUR bruto mesečno,

- julij 2014 v znesku 86,34 EUR bruto,

- december 2013, februar, april in maj 2014 ter od avgusta 2014 do novembra 2015 v znesku 95,94 EUR bruto mesečno,

- december 2015, januar, februar, april in junij 2016 v znesku 145,16 EUR bruto mesečno,

- marec, maj, julij in avgust 2016 v znesku 103,69 EUR bruto mesečno,

- september, oktober in december 2016, januar, marec in junij 2017 v znesku 146,12 EUR bruto mesečno,

- november 2016, februar, april in maj 2017 v znesku 104,37 EUR bruto mesečno,

- julij in avgust 2017 v znesku 102,70 EUR bruto mesečno,

od navedenih bruto zneskov obračunati in plačati davke ter prispevke in plačati tožeči stranki neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi za obdobje od novembra 2013 do oktobra 2015 od 8. 11. 2015 do plačila, za obdobje od novembra 2015 do novembra 2018 pa od vsakega 6. dne v mesecu za znesek preteklega meseca do plačila.“

V. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v roku 15 dni plačati pravdne stroške v višini 1.896,63 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila.“

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo, toženi stranki pa je dolžna v roku 15 dni povrniti stroške pritožbe v višini 229,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila.

Toženka v pritožbi utemeljeno navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje, da bi lahko zahtevku tožnika (delno) ugodilo, za vsak posamezni mesec vtoževanega obdobja ugotavljati, ali je bil dejansko opravljen povečan obseg dela, torej kakšen je bil pričakovan obseg dela in ali ga je ter v kakšen obsegu ga je tožnik presegel. To so dejstva, bistvena za odločitev (prvi odstavek 22.e člena ZSPJS; prim. sklepa VS RS VIII Ips 56/2020 in VIII Ips 11/2020), ne pa dejstvo, ali gre za opravljanje dela delovnega mesta, za katerega javni uslužbenec ni imel sklenjene pogodbe o zaposlitvi in jih je opravljal po odredbi nadrejenega.