TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Člen 61 Zakona o mednarodni zaščiti (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo in 83/12) ni v neskladju z Ustavo. Člen 60 in prvi odstavek 62. člena Zakona o mednarodni zaščiti se razveljavita. Prvi odstavek 63. člena Zakona o mednarodni zaščiti je v neskladju z Ustavo.

Vsebina prvega odstavka 33. člena Ženevske konvencije in 3. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin je zajeta v 18. členu Ustave. Ta ustavna določba vključuje spoštovanje t. i. načela nevračanja v državo, v kateri bi bil prosilec za mednarodno zaščito izpostavljen obravnavi, ki bi kršila pravico do prepovedi mučenja. Zato Ustavno sodišče očitke o neskladju zakonov s prvim odstavkom 33. člena Ženevske konvencije in 3. členom Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin presoja z vidika skladnosti z 18. členom Ustave. Načelo nevračanja zagotavlja prosilcu pravico do vstopa in bivanja v državi, ki jo zaprosi za zaščito, ter pravico dostopa do poštenega in učinkovitega postopka, v katerem pristojni organ presodi, ali bi bilo z odstranitvijo, izgonom ali izročitvijo prosilca to načelo lahko kršeno. Država sme prosilca za mednarodno zaščito izgnati, odstraniti ali izročiti drugi državi brez vsebinske obravnave prošnje samo izjemoma, če je prepričana, da je tretja država varna (koncept varne tretje države). Tretja država je varna, če prosilcu nudi učinkovito zaščito pred kršitvijo načela nevračanja. Koncept varne tretje države, ki temelji na izpodbojni domnevi meddržavnega zaupanja, je skladen z načelom nevračanja, če je tretja država zavezana izpolnjevati primerljive mednarodne obveznosti. Ob upoštevanju, da ima lahko izročitev prosilca za mednarodno zaščito v tretjo državo nepopravljive posledice za prosilca, če bi po izročitvi v tretjo državo prišlo do nečloveškega ravnanja, je zahteva po jasnih in določnih normah pri ureditvi, ki določa pogoje za izročitev prosilca za mednarodno zaščito v tretjo državo, posebnega pomena. Zato je ureditev, ki prosilcem za mednarodno zaščito v razmerju do države glede vprašanj, ki se nanašajo na pogoje za izročitev v tretjo državo, ne zagotavlja jasnega pravnega položaja, v neskladju z načelom jasnosti in določnosti predpisov iz 2. člena Ustave. Glede na poseben pomen človekove pravice iz 18. člena Ustave in nepopravljivih posledic, če bi bil prosilec izpostavljen mučenju ali nečloveškemu ravnanju, je zakonska ureditev, ki ne določa suspenzivnosti pravnega sredstva zoper sklep o zavrženju prošnje za mednarodno zaščito zaradi uporabe koncepta varne tretje države, v neskladju s pravico do učinkovitega sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave in s pravico do učinkovitega pravnega sredstva iz 25. člena Ustave.