TFL Vsebine / TFLGlasnik

TFL Glasnik:
A najprej bi vas vprašala, na kaj ste v vaši karieri najbolj ponosni.

Peter Mele:
Kar z gotovostjo lahko povem, da sem najbolj ponosen na to, kakšen kolektiv se je zgradil v teh letih. Rečem lahko, da mu popolnoma zaupam, da deluje sam, avtonomno, in da mi ni treba skrbeti, ali bodo naloge opravljene. Vse je vedno narejeno, vedno grem mirno spat, ker vem, da je bilo delo opravljeno odlično.

TFL Glasnik:
Kako velik pa je kolektiv?

Peter Mele:
Običajno imamo od šest do devet zaposlenih, kar je odvisno tudi od tega, koliko jih je na porodniški in ali imamo pripravnika. Če nam ta uide na opravljanje pravniškega državnega izpita, ga počakamo.

TFL Glasnik:
Kot rečeno, povod za pogovor je bil vaš uvodni govor na naši konferenci Delovno pravo v praksi. Zelo slikovito ste predstavili vaš celovit pogled na področje delovnega prava, ki je najširše, najzahtevnejše, najobčutljivejše. Tako z vidika delavcev kot delodajalcev, sodišč, inšpekcije in ne nazadnje odvetnikov.  Morda nekaj besed o tem, kaj ste želeli povedati.

Peter Mele:
Želel sem povedati, da imamo delujoči sistem, ki je vse prej kot idealen, in da pogrešamo nekaj dinamike v razvoju. Seveda je stvar debate, kdo bi moral k temu največ prispevati. Menim, da bi to lahko bilo ministrstvo za pravosodje z razvojem digitalizacije vseh sodnih postopkov.

Najbolj pogrešamo digitalizacijo pravdnih postopkov, ker, kot sem povedal že v uvodniku, tukaj poteka vse v klasični papirni obliki. Nimamo osrednjega portala, čeprav ta obstaja za izvršbe in insolvenčne postopke, ne deluje pa tudi v pravdnih postopkih. Dandanašnji ne moremo prelistati digitalnega spisa. Ta, ko se seli po instancah, roma od najnižjega do najvišjega sodišča, pri čemer odvetnik nikoli ne ve z gotovostjo, kaj vse je v spisu.

To je bila osnovna poanta. Mislim, da moramo biti kot država ambiciozni, da ne smemo gledati samo na to, kaj imajo drugod, temveč moramo nič manj kot pokazati drugim nekaj novega. Tukaj pričakujem, da si bo država naložila zahtevno nalogo.

TFL Glasnik:
Pa se pri tem že kaj dogaja? Imate morda kakšne informacije? Ste odvetniki ali odvetniška zbornica že dali to pobudo?

Peter Mele:
V nekih oblikah in občasno zagotovo, vendar mislim, da je največja slabost zgraditve tega sistema v tem, da je izjemno malo informacij in da so dane na izjemno malo naslovov. Torej v nobenem trenutku ne vemo, kaj je v načrtu, kaj se bo zgodilo, če pa že vemo, nikoli niso povedane jasne časovne meje. Vedno je nekaj v nastajanju in vedno imamo občutek, da je zgradba do določene faze narejena, vendar ne v celoti. Imamo zid na desni, steno na levi, temelj spet na tretji strani, vsa zgradba pa ni primerna za uporabo. Resnično pogrešam celovito informacijo, zakaj ni vsaj v neki meri digitalizirana tudi pravda.

TFL Glasnik:
To naj bo nekakšen apel ministrstvu za pravosodje, pa tudi vrhovnemu sodišču. Rada bi vas kaj vprašala o delovanju glede delovnega prava. Moram reči, da ste bili zelo iskreni, ko ste opisovali, kakšno se vam je zdelo delo sodnikov na višjem delovnem in socialnem sodišču, kar zadeva odnos do delavcev in delodajalcev. Tudi pohvalili ste jih.

Peter Mele:
Predvsem odvetniki ne bi smeli nikoli zaiti v past, da ocenjujemo višje delovno in socialno sodišče po tem, kolikokrat nam da prav pri naših pritožbah ali pri pritožbah naših nasprotnikov. Jaz ocenjujem njihovo delo po tem, kako prepričljiva je obrazložitev njihovih odločitev. S temi obrazložitvami smo običajno zadovoljni. Nismo pa zadovoljni pri čisto vseh primerih. Občutek je, da včasih premalo povedo o tem, kako naj sodišče ponovno odloči. Ker to ni jasno povedano, sodišče na prvi stopnji tipa v temi ali pa poskuša uganiti, kaj so imeli v mislih, in to seveda na škodo strank. Na škodo popolne ugotovitve dejanskega stanja pride včasih mogoče do neke pristranskosti, ki je pogojena s tem, da bi sodnik rad naredil prav ne glede na to, kaj kažejo dejstva.

TFL Glasnik:
Tudi kar zadeva vrhovno sodišče, niste bili tiho. Kritični ste bili o razlogih, zakaj se predlagana revizija ne dopusti.

Peter Mele:
Vrhovno sodišče strogo izvaja to svojo možnost, da zavrne predlog in nič ne pove, zakaj. To razumemo. V smislu hitrosti postopkov je to dobro. Seveda tu potem zmanjka ključna informacija nam, odvetnikom, kaj naj v prihodnje izboljšamo. Sodniki na vrhovnem sodišču seveda vedo, zakaj so kaj zavrnili, in bi te svoje odločitve vsaj tipizirali, če že ne vsebinsko v celoti obrazložili. To ne bi vzelo veliko časa in je izvedljivo ter bi na dolgi rok zelo izboljšalo predloge za dopustitev revizije.

TFL Glasnik:
Ta pogovor se zdi produktiven, ne z napotki, da ne bi izpadlo podcenjujoče do sodstva, a vendarle gre za vzpostavitev konstruktivnega dialoga v smislu nadaljnje izgradnje in boljšega delovanja sistema kot celote.

Peter Mele:
Pretočnost informacij iz odvetništva v sodstvo je zelo slaba. Mi kot zastopniki strank argumentiramo samo tisto, kar sodi v primer, nikoli pa ne moremo podati sodišču nobene sugestije o tem, kako naj bi oni po našem mnenju in brez škode za svoje delovanje in brez poseganja v zakonodajo v nekem smislu na organizacijski način izboljšali in približali svoje delo. Glede tega imamo zelo omejene možnosti. Morda je ta intervju majcen drobec v mozaiku, ki bi moral ves čas nastajati.

TFL Glasnik:
Kaj pa odvetniška zbornica? Ali tam nastajajo pobude za sestanke, konference, pogovore s predstavniki sodišč, da bi to prakso, kot ste jo opisali, izboljšali?

Peter Mele:
Naša zbornica je zelo dinamična in zelo delavna. Je veliko dogajanja in verjamem, da tudi mnogo projektov. Je pa seveda seznanjenost z njenimi aktivnostmi zelo odvisna od tega, koliko posamezen odvetnik izkazuje zanimanja za to. Če nekdo zelo aktivno deluje kot član nekega organa, morda kakšne skupine, ima seveda na voljo vse informacije. Mislim, da je naša zbornica tega tudi zelo vesela. A vendar ni veliko tistih, ki so res pripravljeni predano delati. Da bi bili odvetniki celovito seznanjeni s tem, kaj vse se dogaja v odvetniški zbornici, mislim, da to tudi tehnično ni izvedljivo.

TFL Glasnik:
Razmišljate zelo široko in tudi kot odvetnik se ukvarjate s precej področji. Povejte, katero bi ocenili kot najbolj kritično in bi ga bilo treba najprej popraviti bodisi z zakonodajne bodisi postopkovne strani.

Peter Mele:
Pravna področja ne potrebujejo veliko izboljšav. Zelo težko bi si predstavljal kaj konkretnega, kar bi predlagal. Bi pa seveda imel številne predloge na področju postopkov. Ti so tisti, ki ustavljajo in otežujejo uveljavljanje pravic strank, ker niso ustrezno informacijsko podprti.

Kot država bi morali dati na prednostni seznam usposobitev sodstva za digitalno dobo. Zdi se mi, da smo trenutno obtičali deset let v preteklosti in da država ni dovolj dobro uresničila kapacitet oziroma možnosti, ki so na voljo. Bistveno bolj bi bilo mogoče uporabiti digitalna orodja in digitalna okolja ter implementirati postopke na način, da bi bili uporabnikom zelo prijazni.

Zelo si želimo, da bi lahko nekega dne po telefonu digitalno prelistali spis, videli, kdaj je bila vročena zadnja vloga nasprotni stranki, da ne bi bilo treba hoditi na sodišče, da bi tam pregledovali in kopirali spis, ker bi bil ta že digitaliziran in ves čas na voljo. Ne vidim razlogov, zakaj to ne bi bilo mogoče. Se pa seveda v celoti zavedam, da so potrebni projekti in kader, ki bo to uresničeval. Pri tem ne smem biti vehementen, ker ne vem, kakšne so možnosti ministrstva, kakšne so možnosti vrhovnega sodišča. Verjamem, da se trudijo za to, si pa drznem upati, da jim lahko nekaj odvetniških idej pri tem služi kot usmeritev.

TFL Glasnik:
Preden končava, bi se glede digitalizacije vrnila k sodbam nižji instanc. Še vedno niso na voljo, ker še niso anonimizirane. Koliko pogrešate te sodbe?

Peter Mele:
Lahko bi rekel, da tega ne pogrešamo zelo. Kot država bi morali dati na prednostni seznam usposobitev sodstva za digitalno dobo. Odločitve, takšne in drugačne, pridejo pred instanco in se tam izkristalizira tisto, kar je v nekem primeru pravilno ravnanje. Vendarle pa bi bilo to zelo dobrodošlo, saj množica odločitev instanc ni velika in seveda bi odločitve nižjih sodišč zaobjele pestrejšo paleto različnih primerov.

TFL Glasnik:
In še zadnje vprašanje: kaj je vaše sporočilo Slovencem?

Peter Mele:
Z vidika odvetnika bi sporočil, naj zaupajo v pravni sistem in naj od njega veliko pričakujejo ter veliko zahtevajo. Naj bodo torej do njega objektivno kritični, vendar pa tudi spoštljivi. Vzajemna spoštljivost je vsekakor temelj vseh dobrih rešitev.