Pravilnik o geografski označbi Kraški brinjevec

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 117-5084/2008, stran 15477 DATUM OBJAVE: 12.12.2008

VELJAVNOST: od 27.12.2008 do 31.12.2025 / UPORABA: od 27.12.2008

RS 117-5084/2008

Verzija 4 / 4

Čistopis se uporablja od 1.1.2026 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 20.2.2026: AKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 20.2.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • AKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 1.1.2026
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
5084. Pravilnik o geografski označbi Kraški brinjevec
Na podlagi tretjega odstavka 64. člena, drugega odstavka 78. člena in drugega odstavka 90. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
P R A V I L N I K 
o geografski označbi Kraški brinjevec

1. člen

(vsebina)
Ta pravilnik določa geografsko označbo Kraški brinjevec ter pogoje za njeno uporabo za izvajanje Uredbe (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb žganih pijač ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1576/89 (UL L št. 39 z dne 13. 2. 2008, str. 16; v nadaljnjem besedilu: Uredba 110/2008/ES).

2. člen

(označevanje)
Kraški brinjevec je lahko v prometu le kot predpakiran izdelek. Z geografsko označbo Kraški brinjevec se lahko označi le žganje iz brinja, če ustreza vsem zahtevam Uredbe 110/2008/ES, Pravilnika o žganih pijačah (Uradni list RS, št. 75/08, v nadaljnjem besedilu: Pravilnik o žganih pijačah) in tega pravilnika.

3. člen

(definicija)

(1)

Kraški brinjevec je naravno žganje, proizvedeno iz brinja po posebnem tehnološkem postopku iz 6. člena tega pravilnika, ki raste in se predeluje na geografskem območju Krasa, določenem v 4. členu tega pravilnika.

(2)

Kraški brinjevec ima zaradi uporabe posebnega tehnološkega postopka specifične senzorične lastnosti, ki se kažejo v prepoznavni cvetici prijetnega vonja in okusa.

4. člen

(geografsko območje)
Geografsko območje Krasa se začne na meji z Italijo v Socerbu, vključuje vas Kastelec, gre po kraškem robu, vključuje naselja Črnotiče, Podpeč, Zazid in Rakitovec. Meja se nadaljuje do državne meje s Hrvaško in poteka naprej po državni meji do Gomanc in gre po JZ pobočju Snežnika, vključuje vasi Koritnice, Jurišče, Palčje in Trnje, poteka po JZ strani pobočja Javornikov, zajame Postojno in gre naprej do Ravbarkomande. Meja se nadaljuje po južnem obrobju planote Hrušice, zajema naselja Studeno, Bukovje, Predjamo, Šmihel pod Nanosom in Strane ter gre po cesti do Razdrtega in naprej do Senožeč v smeri Vrhov ter zajame vasi Dolenjo vas, Veliko polje, Vrabče, Sela, Stomaž, Razguri, Griže in Majcne. Nato gre meja do Kazelj in naprej do Gradenj, tam se obrne proti Ponikvam, zajame vasi Ponikve, Ravnje, Krtinovica, Kobdilj in Štanjel ter se nadaljuje proti zahodu, zajame vasi Kobjeglava, Mali dol, Škrbina, Lipa, Temnica in se nadaljuje mimo Kostanjevice na Krasu do Opatjega sela in do državne meje z Italijo ter po njej do Socerba.