TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Prvi odstavek 3. člena v delu, v katerem je določal, da je zakonska zveza življenjska skupnost moža in žene, ter 16. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 69/04 – uradno prečiščeno besedilo) v delu, v katerem je določal, da je za sklenitev zakonske zveze potrebno, da sta osebi, ki jo sklepata, različnega spola, sta bila v neskladju z Ustavo.   Prvi odstavek 3. člena Družinskega zakonika (Uradni list RS, št. 15/17 in 22/19) v delu, v katerem določa, da je zakonska zveza življenjska skupnost moža in žene, je v neskladju z Ustavo.   Državni zbor je dolžan ugotovljeno neskladnost z Ustavo iz 2. točke izreka odpraviti v roku šestih mesecev po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.   Do odprave ugotovljene protiustavnosti iz 2. točke tega izreka se šteje, da je zakonska zveza življenjska skupnost dveh oseb.   Prva alineja 22. člena Družinskega zakonika se razveljavi.   Sodba Upravnega sodišča št. I U 1847/2016 z dne 11. 12. 2017 se razveljavi, odločba Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti št. 1200-1/2016/2 z dne 30. 11. 2016 in odločba Upravne enote Ljubljana št. 120-6/2016-4 z dne 1. 3. 2016 se odpravita in zadeva se vrne Upravni enoti Ljubljana v novo odločanje.

Izpodbijana ureditev, po kateri istospolni partnerji ne morejo skleniti zakonske zveze, sodi v polje učinkovanja pravice do sklenitve zakonske zveze iz 53. člena Ustave. Ta določba Ustave ne daje dokončnega odgovora na vprašanje, kdo lahko sklene zakonsko zvezo. Sama po sebi tako zakonodajalcu ne preprečuje sprejetja izpodbijane ureditve, po kateri lahko zakonsko zvezo skleneta le moški in ženska. Vendar pa mora pri pravnem urejanju zakonske zveze zakonodajalec poleg zahtev, ki izhajajo iz 53. člena Ustave, upoštevati tudi prepoved diskriminacije iz prvega odstavka 14. člena Ustave in argument človekovega dostojanstva, ki je temelj človekovih pravic.   Z vidika presoje skladnosti izpodbijane ureditve s prvim odstavkom 14. člena Ustave mora Ustavno sodišče poleg tega, ali izpodbijana ureditev sodi v polje učinkovanja katere od človekovih pravic in temeljnih svoboščin, preveriti tudi, ali obstaja različno obravnavanje prizadete osebe in tistega, s katerim se ta primerja; ali sta dejanska položaja, ki se primerjata, v bistvenem enaka in torej razlikovanje temelji na osebni okoliščini iz prvega odstavka 14. člena Ustave; ter če gre za razlikovanje na podlagi osebne okoliščine iz prvega odstavka 14. člena Ustave in torej za poseg v pravico do nediskriminatornega obravnavanja, ali je ta poseg dopusten.    Na podlagi izpodbijane ureditve so istospolni in raznospolni partnerji različno obravnavani. Za potrditev obstoja svoje življenjske skupnosti v formalni obliki imajo raznospolni partnerji na voljo zakonsko zvezo, istospolni partnerji pa partnersko skupnost. Gre za pravna instituta, ki se razlikujeta tako po poimenovanju kot po svojih posledicah. Upoštevaje značilnosti partnerskega razmerja, so istospolni in raznospolni partnerji tudi v bistveno enakem pravno upoštevnem dejanskem položaju. Izpodbijana različna obravnava temelji tako izključno na okoliščini spolne usmerjenosti, ki pomeni osebno okoliščino iz prvega odstavka 14. člena Ustave. Glede na to izpodbijana ureditev posega v pravico do nediskriminatorne obravnave istospolno usmerjenih oseb iz prvega odstavka 14. člena v zvezi s 53. členom Ustave.   Sklicevanje na tradicionalno in večinsko pojmovanje zakonske zveze v Republiki Sloveniji ne more pomeniti ustavno dopustnega cilja za zakonsko ureditev, ki istospolno usmerjenim preprečuje sklenitev zakonske zveze. Argument tradicije ne more utemeljiti diskriminacije. Uresničevanje človekove pravice oziroma temeljne svoboščine istospolno usmerjenih oseb pa tudi ne more biti pogojevano s tem, da jo podpira večina prebivalcev. Varstvo družine lahko pomeni ustavno dopusten cilj. Vendar pa odrekanje možnosti sklenitve zakonske zveze istospolno usmerjenim osebam ni primerno sredstvo za dosego tega cilja. Glede na to je izpodbijana ureditev v neskladju s prvim odstavkom 14. člena v zvezi s 53. členom Ustave.