TFL Vsebine / TFLGlasnik

Furs je v zadnjih letih v določenem številu davčnih postopkov nekatere posle davčnih zavezancev razglašal za navidezne in jih obdavčeval. Zdaj mu je upravno sodišče s sodbo številka I U 1035/2016-10 povedalo, da je to počel napačno. V konkretnem primeru ne moremo trditi, da ni obdavčitve, toda Furs se je očitno v želji po višji obdavčitvi odločil, da bo prejemke opredelil kot drugi dohodek, ne pa kot dohodek iz kapitala, za kar je po mojem mnenju v bistvu šlo. Zato menim, da Fursa pri delu ne sme voditi želja po višji obdavčitvi, temveč mora pri svojem delu spoštovati veljavne davčne predpise in seveda načela davčnega postopka. To pomeni, da mora postopati tako, kot to zahteva od davčnih zavezancev. V nadaljevanju vam predstavljam sodbo upravnega sodišča številka I U 1035/2016-101, v kateri je sodišče odločalo o tem, kdaj lahko govorimo o navideznem pravnem poslu.

Jedro sodbe

Materialno pravo je nepravilno uporabljeno, saj stališča o navideznosti spornih pravnih poslov, ki jih zatrjuje prvostopenjski organ, ni mogoče preizkusiti v smislu navedene sodne prakse Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in v smislu relevantnih razlogov, ki se upoštevajo pri tem preizkusu in ki morajo imeti podlago v dejanskem stanju. Ker tega, katera dejstva so pravno relevantna in imajo primerno pravno podlago, za odločitev ni pojasnila niti toženka (Furs), saj ni pojasnila, koliko gre za navidezne posle po tretjem odstavku 74. člena ZDavP-2, pravnega zaključka v smislu izpolnjevanja pogojev za opredelitev posla kot navideznega oziroma ni pojasnila, za katero zlorabo predpisov gre (četrti odstavek 74. člena ZDavP-1), v posledici tega pa se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti in je zato izpodbijana odločba obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo pravil postopka (druga točka prvega odstavka 27. člena v zvezi z drugim odstavkom 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku).

Odločitev Fursa

Furs je zaradi ugotovljenih nepravilnosti pri izplačilu drugih dohodkov v obdobju od 1. 1. 2008 do 31. 12. 2013 davčnemu zavezancu dodatno odmeril akontacijo dohodnine od drugih dohodkov po stopnji 25 odstotkov od bruto osnove 247.100 evrov v znesku 61.775,00 evrov in pripadajoče obresti v znesku 3.964,17 evra.

Pri davčnem zavezancu je bil opravljen davčni inšpekcijski nadzor (DIN) davka od drugih dohodkov za navedeno obdobje in o ugotovitvah je bil sestavljen zapisnik, na katerega je davčni zavezanec vložil pripombe, ki jih davčni organ ni upošteval.

Furs tako navaja kronološki potek DIN, iz katerega so razvidne ugotovljene transakcije v povezavi z davčnim zavezancem. Iz predloženih listin izhaja poslovanje med povezanimi osebami. Davčni zavezanec v opisanih transakcijah sodeluje kot fizična oseba in to kot nekdanji direktor in likvidacijski upravitelj družb A, d.o.o., Ljubljana in B, d.o.o., Ljubljana. Družba A je sklenila posojilno pogodbo 15. 4. 2008 kot posojilodajalec z družbo C Ltd. za delnice, posojilojemalec naj bi plačal pavšalni znesek 37.200 evrov. Dne 15. 4. 2008 je kot posojilodajalec sklenila tudi posojilno pogodbo s C Ltd. v višini 100.000 evrov po 4,33-odstotni obrestni meri z datumom zapadlosti 1. 1. 2012. Družbi C Ltd. je bilo izplačanih 39.900 evrov. Vračil posojil ni bilo, ker naj bi bilo po navedbah davčnega zavezanca opravljeno »netenje« terjatev in obveznosti, ko se je ob likvidaciji družbe A premoženje le-te preneslo na davčnega zavezanca.

Družba A je bila po skrajšanem postopku izbrisana iz sodnega registra (sklep 9. 6. 2008). Glede vrednosti osnovnih sredstev je davčni zavezanec predložil izpis v višini 29.042,13 evra, ni pa pojasnil, kako je ugotavljal vrednost premoženja. Ob vložitvi napovedi za odmero dohodnine je navedel vrednost družbe ob odsvojitvi v višini 38.553,57 evra in ni izkazal vrednosti terjatev do družbe C Ltd. Tudi družba B je kot posojilodajalka z družbo C Ltd. sklenila posojilno pogodbo 1. 5. 2008 v višini 90.0000 evrov po 4,33-odstotni obrestni meri in datumom zapadlosti 1. 1. 2012. Tudi v tem primeru tožnik ni dal pojasnil glede (ne)zavarovanja posojila in razlogov za sklenitev. Družba je bila izbrisana iz registra 22. 10. 2009. Davčni organ ugotavlja, da posojila, ki sta jih obe družbi izplačali družbi C Ltd., niso bila upoštevana v vrednosti premoženja ob odsvojitvi oziroma prenehanju družb, zato »netenje« (pobotanje) kreditnih poslov, na katerega se sklicuje davčni zavezanec ob pojasnjevanju dvigov gotovine, ni utemeljeno.

Glede družbe C Ltd. davčni zavezanec ni pojasnil, kako je vzpostavil kontakt, s kom je sodeloval, zakaj se je odločil, da je kot direktor družbe A in B sklenil posojilne pogodbe s C Ltd., ne da bi predhodno pridobil podatke o poslovanju in se dogovoril za zavarovanje danih posojil. Davčni zavezanec je predložil listine v angleškem jeziku (zapise sestankov, izpise iz poslovnih knjig, brez žigov in podpisov, ledger (izpis kontne kartice), ki jih je Furs ocenil kot neverodostojne listine. Furs ugotavlja, da ima davčni zavezanec pri poslovanju družbe C Ltd. upravljavsko oziroma odločevalno funkcijo, ki mu je omogočala, da kot posojilojemalec ni vračal posojil in da mu družba ni obračunala obresti od posojil. Iz vsega izhaja, da davčni zavezanec s strani družbe C Ltd. ni prejemal posojil, ampak druge prejemke po 11. točki tretjega odstavka 105. člena Zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2), ki jih ni prijavil.

Furs je zaključil, da je edini namen sklenitve vseh posojilnih pogodb utemeljiti izplačila davčnemu zavezancu s ciljem, da se izogne plačilu akontacije dohodnine od drugih prejemkov, ki jih je pridobil na podlagi navideznih posojilnih pogodb od off shore družbe C Ltd. Kolikor bi bila posojila, ki naj bi jih izplačali družbi A in B resnična, davčni zavezanec ne bi prikrival sklenitve teh posojilnih pogodb v napovedi za odmero dohodnine za leto 2009 in da gre za zlorabo predpisov.

Priznam, da mi ni jasno, kako je lahko posojilo, ki je bilo dejansko nakazano, navidezno, saj obstaja denarni tok. Tovrstnih zapisov Fursa imam veliko tudi v drugih davčnih postopkih, ko Furs dejansko izvedene posle razglaša za navidezne, vse z namenom, da bi dosegel obdavčitev, ki se drugače ne bi zgodila. Po mojem mnenju gre za izmišljanje in zlorabo položaja Fursa, ki je kot organ prisile v veliko boljšem položaju kot davčni zavezanci.

Celoten članek je dostopen za naročnike!