TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

1. Tožba se zavrne.

2. Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrže.

Za tožnika se je ugotovilo, da je zoper njega na podlagi 96. člena Schengenske izvedbene konvencije (Konvencije) razpisan ukrep zavrnitve vstopa. Ukrep so razpisali švicarski varnostni organi, zaradi različnih kaznivih dejanj, in sicer zaradi posedovanja ukradenega blaga, ponarejanja uradnih dokumentov, kršenja Zakona o prepovedanih drogah ter vožnje pod vplivom alkohola. Tožena stranka se je pred izdajo dovoljenja za prebivanje tujca pravilno posvetovala z razpisnico ukrepa in s strani švicarskih organov pridobila odgovor, da ne želi, da se tožnik nahaja na ozemlju schengna in prav tako ne želi, da se imenovanemu izda dovoljenje za prebivanje na schengenskem ozemlju. Glede na določbo 1. odstavka 25. člena Konvencije pogodbenica upošteva interese pogodbenice, ki je ukrep razpisala. V obravnavani zadevi tožnik ob podaji prošnje humanitarnih razlogov ali mednarodne obveznosti ni uveljavljal, zato tožena stranka dovoljenja tožniku za prebivanje, upoštevaje interes pogodbenice, na tej podlagi ni mogla izdati. Pravilno pa je postopala, ko je glede na namen vložitve prošnje upoštevala tudi dolžino tožnikovega prebivanja v državi in presojala njegove osebne, družinske, gospodarske, socialne in druge vezi, ki ga vežejo na RS, ob dejstvu, da je poročen s slovensko državljanko, prav tako pa tudi, ali bi tožnikovo prebivanje pomenilo nevarnost za javni red in varnost RS.

Vsakdo, ki želi prebivati v zanj tuji državi se mora seznaniti s pravnim redom države in ukreniti vse, da bo njegovo bivanje v državi formalno urejeno. Zato že ravnanje tožnika, ko svojega statusa prebivanja ni ustrezno uredil, kaže na to, da obstaja utemeljen sum, da se ne bo podrejal pravnemu redu RS.

Tožena stranka je na podlagi tožnikovih ravnanj pravilno sklepala, da pri njem obstaja vzorec obnašanja, ki kaže, da pravnega reda RS ne bo spoštoval. Tožnik nasilja nad svojo soprogo ni zanikal, dejstvo, da so se med njima zadeve uredile, pa na odločitev in presojo sodišča ne vpliva. Tožena stranka je vse opisane okoliščine pri svoji odločitvi pravilno ocenila, prav tako tudi, da zaradi neizdaje dovoljenja finančno oziroma socialno stanje družine ne bo ogroženo.