TFL Vsebine / Revija Odvetnik

Lon L. Fuller je vpeljal temeljno razlikovanje med moralo dolžnosti in moralo prizadevanja. Morala dolžnosti je vsebinsko tisto, čemur pravimo pravo, torej njegove zapovedi, prepovedi in dovolitve. Nanaša se na najnižji skupni imenovalec človekovega vedênja. Prizadevanja, ki jih navaja Fuller, že po opredelitvi izstopajo iz prevladujočega, običajnega in statističnega. Ko govorimo o posameznih človekovih dosežkih, ki – v pozitivnem smislu – prebijajo ustaljene meje človekovega vedênja, govorimo o nečem, kar je nemogoče vnaprej privesti na najnižji skupni imenovalec. V pravu je že vnaprej videti, da morala prizadevanja sploh ni pomembna. Pravne zapovedi, prepovedi in dovolitve imamo zato, da uravnavajo človekovo opredeljivo vedênje, in ne zato, da sprožajo izredne dosežke. Prav tako posamezniku ne moremo zapovedati ali dovoliti, da je izvrsten violinist, izjemen raziskovalec ali Nobelov literat. Ena od posledic tega razlikovanja je razločevanje med pravico in privilegijem. V nasprotju s pravico na privilegij omejujoči učinki načela zakonitosti in z njim povezani formalizem ne učinkujejo. Po Fullerju so privilegiji povezani z moralo prizadevanja in so priznani popolnoma po prosti presoji.

Of Rights and of Privileges: The Morality of Duty vs. The Morality of Aspiration