TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se deloma ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek iz VIII. točke, ki se glasi:

»Ugotovi se, da so neveljavne zemljiškoknjižne hipoteke v korist hipotekarnih upnikov: A. A. pri nepremičninah ID znak: del stavbe 1 (ID 0001) v deležu do celote (1/1) in ID znak: del stavbe 2 (ID 0002) v deležu do celote (1/1), opravljena z vpisom po ID pravice/zaznambe 0003 za znesek terjatve 155.123,70 EUR z učinkom od 28. 2. 2018 dalje; B. B. pri nepremičninah ID znak: del stavbe 1 (ID 0001) v deležu do celote (1/1) in ID znak: del stavbe 2 (ID 0002) v deležu do celote (1/1), opravljena z vpisom po ID pravice/zaznambe 0004 za znesek terjatve 90.297,97 EUR z učinkom od 28. 2. 2018 dalje; C. C. pri nepremičninah ID znak: del stavbe 1 (ID 0001) v deležu do celote (1/1) in ID znak: del stavbe 2 (ID 0002) v deležu do celote (1/1), opravljena z vpisom po ID pravice/zaznambe 0005 za znesek terjatve 12.518,79 EUR z učinkom od 28. 2. 2018 dalje ter se pri navedenih nepremičninah vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje tako, da se navedene hipoteke izbrišejo.«

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.

III. Prva tožena stranka je dolžna tožečim strankam povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 4.050 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne poteka paricijskega roka dalje.

Vprašanje dobre vere ni pomembno, ker gre za stvar, ki ni v (samostojnem) pravnem prometu, razpolaganje s tako stvarjo s samostojnim pravnim poslom je nično in take ničnosti ni mogoče sanirati z dobro vero in/ali priposestvovanjem.

Nihče ne more na drugega prenesti več pravic, kot jih sam ima.

Stavbi služijo tudi prostori, ki niso nujno, neobhodno potrebni za njeno obratovanje. Prostori za hišne svete, delavnice (za hišnika oz. druge osebe, ki kaj popravljajo v bloku) ter dvorana s pomožnimi prostori (za zbore stanovalcev, proslave ipd.) so tipični prostori, ki sicer niso nujni, so pa koristni (torej služijo) večstanovanjski stavbi in so jih v preteklosti v stanovanjskih blokih tudi večkrat načrtovali.

Tožniki so pridobili lastninsko pravico na skupnih delih (prostorih) skupaj s stanovanji. Četudi teh prostorov 20 in več let niso uporabljali, to samo po sebi ni moglo pripeljati do izgube lastninske pravice; enako velja, da zgolj dolgoletna uporaba s strani prve toženke tej ni mogla prinesti lastninske pravice.

Tožniki zahtevajo z drugim delom zahtevka izbris hipotek, torej stvarnih pravic. Tak zahtevek je mogoče (potrebno) uperiti (tudi) zoper imetnike stvarne pravice, torej hipotekarne upnike.