TFL Vsebine / TFLGlasnik

Novelirana pravila med drugim prinašajo ureditev instituta administrativnega tajnika arbitražnega senata. Gre za institut, ki je na parketu mednarodne arbitraže že dolgo časa uveljavljen, v domači arbitraži pa je malo manj poznan, četudi že Smernice SA GZS za arbitre iz leta 2015 arbitrom in arbitražnim senatom dovoljujejo angažiranje administrativnega tajnika senata. Urejanja tega instituta se institucionalne arbitraže lotevajo na različne načine. Nekatera arbitražna pravila institut urejajo zelo podrobno, druga to temo prepustijo drugim pravnim aktom, kot so na primer smernice ali navodila za vodenje postopka.

Namen tega prispevka je predstaviti institut administrativnega tajnika arbitražnega senata v gospodarski arbitraži, njegovo vlogo v postopku, kdaj lahko ta postane sporna, prav tako prispevek predstavi razloge, zaradi katerih je administrativni tajnik pomemben tudi za stranke arbitražnega postopka.

Arbitraža kot eden od alternativnih načinov reševanja sporov vedno temelji na sporazumu strank, bodisi v obliki arbitražne klavzule, ki je vključena v temeljno pogodbo, ali na podlagi arbitražnega sporazuma, ki ga stranke sklenejo naknadno. Med pogostimi razlogi, zaradi katerih se stranke spor raje odločijo reševati s pomočjo arbitraže kot pred rednimi sodišči, je tudi želja, da o sporu odloča oseba, ki ima specialno znanje in strokovne izkušnje s področja, na katero je vezano pogodbeno razmerje oziroma predmet spora. Za stranke arbitražnega postopka je torej pomembno tudi to, kdo bo o sporu odločal in kakšne osebne lastnosti ima izbran arbiter. Z izbiro članov arbitražnega senata in možnostjo posredne izbire predsednika arbitražnega senata stranke uresničujejo temeljno načelo arbitražnega postopka, t. i. načelo avtonomije strank. S tem stranke izrazijo svojo željo in pričakovanje, da bo o njihovem sporu odločala točno določena oseba. Gre torej za intuitu personae izbiro arbitra glede na njegove osebne lastnosti.

V mednarodnih arbitražnih sporih arbitri zaradi kompleksnosti zadev za pomoč pri opravljanju dela svojih nalog angažirajo administrativnega tajnika. Praviloma naj bi bile naloge administrativnega tajnika le administrativne narave. A vključitev administrativnega tajnika v postopek lahko na strani strank odpre vprašanja, kakšne naloge bo administrativni tajnik opravljal, in vzbudi strah, da bi senat na administrativnega tajnika prenesel tudi naloge v sklopu faze odločanja v postopku. Ali gre pri imenovanju administrativnega tajnika morda lahko tudi za t.i. »četrtega arbitra«, kot administrativnega tajnika imenuje Partasides?²

Imenovanje administrativnega tajnika

Mednarodni arbitražni spori že dolga leta veljajo za praviloma kompleksne primere – tako po obsegu dokumentacije kot tudi po zahtevnosti materije. Da bi se razbremenili bremena administrativnih opravil, se arbitri – kot je bilo omenjeno – praviloma odločajo predlagati imenovanje administrativnega tajnika. Ta je običajno mlad pravnik, najpogosteje zaposlen kot pripravnik pri predsedniku arbitraže ali v njegovi odvetniški pisarni. Redkeje je to oseba, ki ni zaposlena pri predsedniku arbitraže, torej povsem »zunanji« administrativni tajnik.

Kot pove ime, administrativni tajnik arbitražnemu senatu praviloma pomaga pri administrativnih opravilih. S tem administrativni tajnik prispeva k učinkovitejšemu postopku, senatu pa omogoči, da se lahko osredotoči na vsebino spora.

Arbitražni senat se praviloma lahko kadarkoli med postopkom odloči imenovati administrativnega tajnika, vendar se to običajno izvede v začetni fazi postopka in senat s to svojo namero seznani tudi stranke. Senat mora stranke seznaniti s tem, kdo naj bi opravljal funkcijo administrativnega tajnika in kakšne kvalifikacije ima oseba, ki jo predlagajo za to funkcijo. Stranke morajo imeti možnost, da se izjasnijo o takšnem predlogu arbitražnega senata. Imenovanje arbitražnega tajnika je tako praviloma možno le na podlagi predhodnega posvetovanja s strankami in njihovega soglasja.

Kot bomo videli v nadaljevanju, večina arbitražnih pravil zahteva, da tako kot arbitražni senat tudi administrativni tajnik pred imenovanjem strankam razkrije vse okoliščine, ki bi lahko vzbudile dvom o njegovi neodvisnosti in nepristranskosti. Poleg tega mora stranke seznaniti s svojimi kvalifikacijami, strokovnim znanjem, kar se v praksi izvede tako, da oseba, ki je kandidat za administrativnega tajnika, predloži svoj življenjepis. Naloga senata pa je, da strankam predstavi namen imenovanja administrativnega tajnika oziroma naravo nalog, ki jih bo ta opravljal. Tako bodo stranke imele vse relevantne podatke, da bodo lahko imenovanju administrativnega tajnika nasprotovale ali z njim soglašale.

O nalogah administrativnega tajnika

Namen angažiranja administrativnega tajnika je, da se arbitražni senat razbremeni administrativnih opravil, ki za senat sicer lahko pomenijo veliko časovno breme. Arbitražni senat se ob pomoči tajnika lahko bolj osredotoči na vsebino konkretnega primera. S svojim delom administrativni tajnik torej pripomore k učinkovitejšemu in hitrejšemu postopku, teoretiki pa omenjajo tudi stroškovno učinkovitost, kadar je za obračun dela administrativnega tajnika določena urna postavka, saj je ta običajno nižja od urne postavke arbitrov^.3

Naloge administrativnega tajnika ločimo glede na njihovo naravo, in sicer poznamo dve vrsti nalog. Prve so naloge administrativne narave, na primer urejanje in vzdrževanje arbitražnega spisa (v fizični ali elektronski obliki), korespondenca s strankami in arbitražnim centrom, organizacija konference o vodenju postopka (case management conference) ter drugih srečanj med senatom in strankami glede vodenja oziroma izvedbe postopka. Med tipična administrativna opravila sodita tudi organizacija izvedbe in priprava na glavno obravnavo, kjer so v večjih mednarodnih arbitražnih sporih poleg strank in odvetniških ekip prisotne številne priče, izvedenci in tolmači. Izvajanje teh izrazito administrativnih opravil s strani administrativnega tajnika med strokovnjaki ni sporno. Več diskusij in različnih mnenj je v stroki glede nalog pravne narave. Med tovrstne naloge lahko sodijo pravna raziskava o materialnopravnih ali procesnih vprašanjih primera in iskanje sodne prakse ter vse do pisanja osnutkov procesnih sklepov ali morda celo delov arbitražne odločbe. Pri prenosu tovrstnih nalog na administrativnega tajnika se pojavi vprašanje, kje in kakšna je meja prenosa nalog na tajnika, da njegova vloga v postopku ne bi bila prevelika? Kot bo prikazano v nadaljevanju, nekatera pravila institucionalnih arbitraž omejujejo senat pri prenosu pravnih nalog na administrativnega tajnika ali celo zahtevajo soglasje strank glede obsega nalog.

Ne glede na to, ali obseg nalog administrativnega tajnika opredeljujejo arbitražna pravila ali se o njih dogovorijo stranke, je vedno predsednik senata oziroma arbiter posameznik tisti, ki ne sme izgubiti nadzora nad delom administrativnega tajnika. Glede na zaupanje, ki ga arbitru z imenovanjem izkažejo stranke, lahko te od predsednika senata utemeljeno pričakujejo, da bo omejil vlogo in naloge administrativnega tajnika zlasti v okviru njegovih pravnih nalog, posebno v fazah sprejemanja procesnih ali morda celo vsebinskih odločitev. Dolžnost arbitra je, da dokazno oceno ohrani v rokah arbitražnega senata.

Najbolj problematično je vprašanje, ali in koliko lahko administrativni tajnik sodeluje pri pisanju arbitražne odločbe? Partasides pravi, da bi arbiter moral »omejiti« vlogo administrativnega tajnika pri pisanju odločb,⁴ in to svoje stališče v že več kot dvajset let stari, a še vedno aktualni razpravi razdeli na tri stopnje. Pri tem izhaja iz stališča, s katerim se lahko le strinjamo, da je bolje naloge administrativnemu tajniku omejiti (»restriction«) kot jih povsem prepovedati (»absolute prohibition«), saj lahko obstajajo deli arbitražne odločbe, ki ne potrebujejo arbitrovega nadzora nad odločanjem. ⁵ Tako Partasides piše, da bi lahko arbiter v primerih, ko jurisdikcija med strankama ni sporna, administrativnega tajnika zaprosil za izdelavo prvega osnutka tistega dela arbitražne odločbe, kjer so navedene stranke in kjer je opisana pristojnost arbitražnega senata, ne da bi se s tem odrekel nadzoru nad odločanjem. ⁶ Podobno bi lahko arbiter ravnal v primeru, kjer procesne odločitve arbitražnega senata med strankama niso sporne, in administrativnega tajnika zaprosi za pripravo osnutka tistega dela arbitražne odločbe, kjer je opisan potek arbitražnega postopka.⁷ V izjemnih primerih, kadar so po mnenju arbitražnega senata dejstva ali celo izid spora dovolj jasni, arbitražni senat ne bi izgubil nadzora nad odločanjem, četudi bi predsednik senata administrativnega tajnika zaprosil za pripravo osnutka tistega dela odločbe, kjer je opisan spor ali obravnavana vsebina. Partasides opozori, da popolna prepoved prenosa pravnih nalog na tajnika teh razlik ne bi upoštevala.⁸

Ureditev vloge administrativnega tajnika v pravilih nekaterih institucionalnih arbitraž

Pri odločanju o tem, kateri arbitražni center izbrati za posamezno pogodbeno razmerje, je smiselno poznati tudi pravila in postopke posamezne arbitraže. V nadaljevanju predstavljam ureditev vloge administrativnega tajnika pri nekaterih pomembnejših mednarodnih arbitražnih centrih in seveda tudi pri Ljubljanskem arbitražnem centru (LAC), saj je, kot bo prikazano, za izbiro ustreznega arbitražnega centra glede na naravo pogodbe ali spora koristno poznati celovito ureditev postopka, tudi ureditev vloge administrativnega tajnika.

Ureditev v Ljubljanskih arbitražnih pravilih

Uvodoma omenjena renovirana Ljubljanska arbitražna pravila iz leta 2023 (LAP), ki v 21. členu urejajo vodenje postopka, senatu po novem dopuščajo, da kadarkoli med postopkom Stalni arbitraži predlaga imenovanje določenega kandidata za administrativnega tajnika.⁹ Umestitev instituta administrativnega tajnika v arbitražna pravila je bila nujna novelacija pravil, saj institut omenjajo že Smernice za arbitre iz leta 2015.¹⁰

LAP kot pogoj za imenovanje administrativnega tajnika postavljajo soglasje strank, ki pa ga pridobi Stalna arbitraža.¹¹Nov tretji odstavek 21. člena LAP določa, da se za administrativnega tajnika uporabljajo določila LAP, ki urejajo nepristranskost, neodvisnost in razpoložljivost arbitrov (16. člen LAP) ter izločitev arbitrov (18. člen LAP), kar pomeni, da mora tudi administrativni tajnik, ki je imenovan v postopkih pred SA GZS, predložiti svoj življenjepis ter podati izjavo o neodvisnosti in nepristranskosti. K spoštovanju teh načel je tako kot člani senata ves čas trajanja postopka zavezan tudi administrativni tajnik. Podrobnejših določil, denimo o dopuščenih nalogah administrativnega tajnika, pa pravila LAC ne vsebujejo. Odgovore na ta in nekatera druga vprašanja najdemo v še vedno veljavnih Smernicah za arbitre, ki jih je SA GZS izdala junija 2015. Smernice za arbitre so sicer priročnik, ki arbitrom nudi praktične napotke pri organizaciji in vodenju postopka. Med temami, ki jih obravnavajo, je tudi vprašanje imenovanja administrativnega tajnika arbitražnega senata, in sicer določajo postopek imenovanja administrativnega tajnika ter hkrati opredeljujejo njegovo vsebinsko vlogo v postopku.

Naravo nalog, ki jih lahko administrativni tajnik opravlja v postopku, smernice začrtajo tako, da definirajo vlogo administrativnega tajnika v postopku. Smernice namreč pravijo, da je vloga administrativnega tajnika v pomoči senatu oziroma v opravljanju administrativnih in tehničnih opravil, ki so potrebna za vodenje postopka.¹² S tem smernice torej omejijo delovna opravila administrativnega tajnika na izključno naloge administrativne narave. Mutatis mutandis to pomeni, da arbitražni senat na administrativnega tajnika ne sme prenesti nobene od nalog pravne narave. Neupoštevanje teh priporočil, v smislu, da bi senat prekoračil ozek okvir tajnikovih nalog, začrtan v smernicah, in nanj prenesel naloge pravne narave, kot so bile opisane zgoraj (na primer, da bi administrativni tajnik sodeloval pri sprejemanju procesnih ali vsebinskih odločitev ali morda pri pisanju sicer nespornih delov arbitražne odločbe), lahko po mojem mnenju ogrozi obstoj arbitražne odločbe. Na podlagi 1. točke drugega odstavka 40. člena ZArbit¹³ je arbitražno odločbo možno izpodbijati tudi v primeru, kadar arbitražni postopek ni bil v skladu s sporazumom strank. Ta izpodbojni razlog bi po mojem mnenju bilo mogoče uporabiti tudi v primeru, kadar bi senat na administrativnega tajnika prenesel naloge v nasprotju s priporočili, ki so dana v smernicah in se stranke glede tega vprašanja ne bi sporazumele.

Ureditev v pravilih Londonskega arbitražnega centra

V nadaljevanju obravnavam ureditev položaja administrativnega tajnika pri dveh od petih najpogosteje uporabljenih arbitražnih centrov na mednarodnem arbitražnem parketu, Londonskem arbitražnem centru in Arbitražnem centru Mednarodne trgovinske zbornice v Parizu. Ne le da gre za dva izmed najbolj priljubljenih arbitražnih centrov na svetu, kot kažejo rezultati raziskave o mednarodni arbitraži, ki sta jo leta 2021 izvedli odvetniška pisarna White & Case ter Queen Mary College,¹⁴ ampak se izbira teh dveh arbitražnih centrov pogosto pojavi tudi pri slovenskih strankah pri njihovem mednarodnem poslovanju.

Arbitražna pravila Londonskega arbitražnega centra (pravila LCIA),¹⁵ ki veljajo od 1. oktobra 2020, položaj administrativnega tajnika urejajo strožje kot LAP 2023, saj arbitražnemu senatu izrecno prepovedujejo v kakršnemkoli primeru na administrativnega tajnika prenesti svoje pristojnosti v postopku odločanja.¹⁶ Poleg tega pravila LCIA od arbitražnega senata zahtevajo, da ima delo tajnika pod popolnim nadzorom, in arbitražni senat hkrati postavijo kot odgovornega za to, da administrativni tajnik vse naloge izvaja v skladu s standardi, določenimi s pravili LCIA. V primerjavi s pravili in smernicami LAC ter pravili drugih institucionalnih arbitraž je postopek imenovanja administrativnega tajnika na podlagi pravil LCIA strožji, kot je to običajno,¹⁷ saj poleg soglasja strank glede kandidata za administrativnega tajnika zahteva, da stranke soglašajo tudi z nalogami, ki jih bo v postopku izvajal administrativni tajnik.¹⁸ Če bi se med postopkom narava nalog administrativnega tajnika spremenila, mora senat za to pridobiti novo soglasje strank.

Vloga administrativnega tajnika v postopkih pred Arbitražnim centrom Mednarodne trgovinske zbornice v Parizu

Arbitražna pravila pariškega Arbitražnega centra Mednarodne trgovinske zbornice (ICC), enega največjih arbitražnih centrov, posebej priljubljenega v primerih gradbenih in investicijskih sporov,¹⁹ o administrativnem tajniku molčijo, saj tega instituta ne urejajo. Vloga administrativnega tajnika v postopkih pred Arbitražnim centrom ICC v Parizu je urejena v Smernicah za stranke in arbitražne senate o vodenju arbitraže v skladu z arbitražnimi pravili ICC (smernice ICC),²⁰ ki dopolnjujejo arbitražna pravila in so bile prvič objavljene v letu 2019. Pred sprejetjem teh smernic so vlogo administrativnega tajnika v arbitražnih postopkih pred ICC urejale Smernice o imenovanju, nalogah in nagradi administrativnega tajnika,²¹ ki so bile prvič objavljene že leta 1995 in predstavljajo prvi poskus kodifikacije vloge in nalog administrativnega tajnika arbitražnega senata, posodobljene pa so bile leta 2012. Smernice ICC v XX. poglavju z naslovom »Administrativni tajnik« v štirih razdelkih, ki zajemajo vsega skupaj petnajst paragrafov (paragrafi od 216 do 230), obravnavajo vprašanje postopka imenovanja administrativnega tajnika in definirajo njegove naloge. Poleg tega dajejo navodila glede nagrajevanja dela administrativnega tajnika. Smernice ICC sicer ne predpisujejo točnega postopka za imenovanje administrativnega tajnika, kot ga na primer smernice LAC. Kljub temu kot pogoj za imenovanje administrativnega tajnika senatu nalagajo obveznost, da s takšno namero seznani stranke, ki morajo imeti možnost ugovora. Poleg tega smernice ICC izrecno prepovedujejo, da bi kot administrativni tajnik deloval kdorkoli od zaposlenih na ICC,²² kar je razumljivo, saj mora arbitražni senat vedno delovati neodvisno od institucionalne arbitraže.

V okviru nalog smernice ICC navajajo, da mora administrativni tajnik pri svojem delu delovati v skladu z navodili, ki jih dobi od arbitražnega senata, ta pa mora njegovo delo stalno in strogo nadzorovati.²³ V 224. paragrafu smernice ICC postrežejo s primeroma naštetimi nalogami, ki jih v arbitražnem postopku po pravilih ICC lahko opravlja administrativni tajnik, med njimi pa najdemo tudi takšne, ki jim težko pripišemo zgolj administrativno naravo. Dovoljeno je, da lahko administrativni tajnik pripravi tudi osnutke procesnih sklepov in dele odločb, ki se nanašajo na dejstva ali dejansko stanje, na primer povzetek poteka postopka, kronologijo dejstev in povzetek navedb strank, a le pod pogojem, da tako pripravljene osnutke procesnih sklepov in delov odločb pregleda arbitražni senat.

Ali je na podlagi instituta administrativnega tajnika mogoče izpodbijati arbitražno odločbo – prikaz novejše sodne prakse

Poskusov izpodbijanja arbitražne odločbe, ker naj bi administrativni tajnik presegel svoje naloge oziroma pooblastila in posegel v področje odločanja, je bilo že kar nekaj, vendar se niso zaključili uspešno.²⁴ Neuspeh nekateri teoretiki vsaj deloma pripisujejo temu, da stranke niso razpolagale z dokazi,²⁵ ki bi potrjevali, da je administrativni tajnik prekoračil meje svojih nalog. Drugače je bilo pri odločitvi belgijskih sodišč iz lanskega leta, ki je med arbitražnimi strokovnjaki dvignila nemalo prahu in odprla številne razprave o vlogi administrativnega tajnika v arbitražnem postopku, zlasti o tem, kako je ta institut urejen v predpisih arbitražnega sodišča ICC.

V civilni zadevi francoskega oddelka bruseljskega sodišča,²⁶ v kateri je tožeča stranka zahtevala razveljavitev arbitražne odločbe ICC zaradi domnevno preseženih pooblastil administrativnega tajnika, je predsednik arbitražnega senata v e-sporočilu priznal, da mu je administrativni tajnik pripravil vprašanja za tehnične strokovnjake – izvedence, kot tudi osnutke delov arbitražne odločbe, ki so se nanašali na odločitev. Predsednik senata je istočasno zatrdil, da je vse te osnutke (seznam vprašanj in osnutke odločbe) tudi sam pregledal. Prvostopenjsko sodišče je odločilo, da je v arbitražnem postopku, ki se odvija na podlagi pravil ICC, administrativnemu tajniku dovoljeno pripraviti osnutke delov arbitražne odločbe, vse dokler arbitražni senat osnutke pregleda in popravi. Sodišče se je pri tem naslonilo na paragraf 187 smernic ICC iz leta 2019,²⁷ pri interpretaciji pa svojo pozornost usmerilo na razlago besed »in/ali«. Sodišče je menilo, da pomoč administrativnega tajnika pri pripravi osnutkov arbitražne odločbe ne predstavlja nepravilnega prenosa pooblastil arbitražnega senata. Odločitev prvostopenjskega sodišča je potrdilo tudi višje belgijsko sodišče²⁸ in podprlo stališče, da prepoved arbitražnemu senatu, da na administrativnega tajnika prenese svoje pristojnosti odločanja, ne pomeni nujno prepovedi, da bi administrativni tajnik pripravil osnutek delov arbitražne odločbe, vse dokler arbitražni senat tako pripravljene osnutke pregleda in popravi.²⁹ Sodišče celo pravi, da če bi smernice ICC to možnost želele izključiti, v paragrafu 187 ne bi bili uporabljeni besedi »in/ali«.

Strinjam se s kritiki omenjenih sodnih odločitev, ki opozarjajo, da so belgijska sodišča povsem spregledala, da smernice ICC od arbitra oziroma arbitražnega senata zahtevajo osebni pregled spisa, česar pa ne gre enačiti s pregledom vprašanj za izvedence, ki jih je arbitražnemu senatu pripravil administrativni tajnik.

Sklep

Arbitražni postopek se pogosto primerja s sodnim civilnim pravdnim postopkom. Z izbiro določenega arbitražnega centra stranke privolijo v to, da bo postopek potekal po pravilih le-tega, in podobno je tudi s sodnim postopkom. Slednji za delovanje pravne države rabi močan in številen personal. Poleg administracije sodnikom pri njihovem delu pomagajo tudi strokovni sodelavci, vendar bi bila primerjava sodnih strokovnih sodelavcev z administrativnim tajnikom arbitražnega senata po mojem mnenju neustrezna. Za razliko od arbitra sodnik nima ne nadzora ne vpliva na pripad sodnih spisov. Etična pravila za arbitre IBA³⁰ arbitru med drugim zapovedujejo, naj imenovanje prevzame le, če lahko konkretnemu arbitražnemu sporu posveti čas in pozornost, ki ju stranke upravičeno pričakujejo.³¹ Tako kot naj ima arbiter nadzor nad sprejemom imenovanj, mora, kadar predseduje arbitražnemu senatu, ohraniti tudi nadzor nad delom administrativnega tajnika, kadar je v postopku imenovan tudi ta. Odnos med stranko in arbitrom je intuitu personae, zato stranke od imenovanega arbitra utemeljeno pričakujejo, da bo o vsebini spora tudi osebno odločal in da tega dela svojega mandata v nobenem delu ne bo prenesel na tajnika. To pa ne pomeni, da naj se imenovanju administrativnega tajnika izogiba. Kot pravi Partasides, mora odgovoren arbiter znati uporabiti administrativnega tajnika, a hkrati ostati gospodar postopka.³² Tega se morajo zavedati tudi stranke arbitražnega postopka, ko izbirajo ustreznega arbitra.

Upamo lahko, da odločitve sodišča – kakršen je opisan belgijski primer – ne bodo imele negativnega vpliva na odločitev strank za imenovanje administrativnega tajnika. Tako kot arbitražnega spora ni brez dogovora strank, tudi imenovanje administrativnega tajnika ni možno ob odsotnosti soglasja strank.

---

¹ Več o novih Ljubljanskih arbitražnih pravilih v Cerjak, Ž.: Nova Ljubljanska arbitražna pravila, Pravna praksa, št. 28/2023.

² Partasides, C.: The Fourth Arbitrator?, The Role of Secretaries to Tribunals in International Arbitration. Arbitration International, Vol. 18, No. 2, LCIA, 2002, str. 147–163.

³ Karadelis, K.: »The Role of the Tribunal Secretary«, 21. december 2011, Global Arb Rev v Polkinghorne, M., in Rosenberg, C. B.: The Role of the Tribunal Secretary in International Arbitration: A Call for Uniform Standard, Dispute Resolution International, Vol. 8, No. 2, oktober 2014, str. 109.

⁴ Partasides, C.: The Fourth Arbitrator?, The Role of Secretaries to Tribunals in International Arbitration, Arbitration International, Vol. 18, No. 2, str. 158, LCIA, 2002.

⁵ Partasides, C., naved. delo.

⁶ Partasides, C., naved. delo.

⁷ Partasides, C., naved. delo.

⁸ Partasides, C., naved. delo.

⁹ Glej 3. točko 21. člena Ljubljanskih arbitražnih pravil 2023, SA GZS, Ljubljana 2023.

¹⁰ Smernice za arbitre, junij 2015, Stalna arbitraža pri Gospodarski zbornici Slovenije, https://www.sloarbitration.eu/Portals/0/Smernice-za-arbitre/Smernice%20 za%20arbitre%20Stalne%20arbitra%C5%BEe%20pri%20GZS%202015.pdf (24. 5. 2024).

¹¹ Glej Smernice za arbitre, junij 2015, Stalna arbitraža pri Gospodarski zbornici Slovenije, str. 9.

¹² Prav tam.

¹³ Zakon o arbitraži – ZArbit (Ur. l. RS, št. 45/08).

¹⁴ Raziskava https://www.whitecase.com/publications/insight/2021-international-arbitration-survey (24. 5. 2024).

¹⁵ Glej https://www.lcia.org/Dispute_Resolution_Services/lcia-arbitration-rules-2020.aspx (24. 5. 2024).

¹⁶ Glej točko 14.8 Arbitražnih pravil LCIA.

¹⁷ Primerjaj ureditev po LAP 2023 ali Smernice za stranke in arbitražne senate o vodenju arbitraže v skladu z arbitražnimi pravili ICC.

¹⁸ Glej točko 14.10 Arbitražnih pravil LCIA, oktober 2020.

¹⁹ Razlog za to je zelo verjetno mogoče pripisati priporočilu pogodb FIDIC. FIDIC, Mednarodno združenje svetovalnih inženirjev, priporoča, da se arbitražni spori rešujejo pred mednarodnim arbitražnim centrom, pri tem pa napotuje na Arbitražni center pri Mednarodni trgovinski zbornici v Parizu.

²⁰ ICC Note to parties and arbitral tribunals on the Conduct of the arbitration under the ICC Rules of arbitration, 1. januar 2021, https://iccwbo.org/wp-content/ uploads/sites/3/2020/12/icc-note-to-parties-and-arbitral-tribunals-on-the-conduct-of-arbitration-english-2021.pdf (10. 9. . 2024).

²¹ Note on the Appointment, Duties and Remuneration of Administrative Secretaries, ICC, 2012, dosegljivo na: https://www.josemigueljudice-arbitration.com/xms/ files/02_TEXTOS_ARBITRAGEM/20_Gestao_Processual/ICC_-_Note_on_Administrative_Secretaries.pdf (10. 9. . 2024).

²² Glej točko 219 smernic ICC.

²³ Točka 222 smernic ICC.

²⁴ Več o sodnih sporih v zvezi z izpodbijanjem arbitražnih odločb zaradi domnevne prekoračitve pooblastil administrativnega tajnika glej v Carswell, C. J., in Winnington-Ingram, L.: Awards: Challenges Based on Misuse of Tribunal Secretaries, Global Arbitration Review, junij 2021, https://globalarbitrationreview.com/ guide/the-guide-challenging-and-enforcing-arbitration-awards/2nd-edition/article/awards-challenges-based-misuse-of-tribunal-secretaries (9. 6. 2024).

²⁵Tako Dedezade, T.: Be Nice to the Kid in the Corner: Brussels Cour de Cassation provides Charter for Overworked and/or lazy Arbitrators, https://insights. howardkennedy.com/post/102iili/be-nice-to-the-kid-in-the-corner-brussels-cour-de-cassation-provides-charter-for (3. 6. 2024).

²⁶ Številka zadeve C.21.0548.F/6, povzeto po Dedezade, T.: Be Nice to the Kid in the Corner: Brussels Cour de Cassation provides Charter for Overworked and/or lazy Arbitrators.

²⁷ Paragraf 187 smernic ICC iz leta 2019 se je v spornem delu glasil: »a request by an arbitral tribunal to an administrative secretary to prepare written notes or memoranda shall in no circumstances release the arbitral tribunal from its duty personally to review the file and / or to draft any decision of the arbitral tribunal«.

²⁸ Cour de Cassation.

²⁹ Povzeto po Dedezade, T., naved. delo.

³⁰ Glej https://www.ibanet.org/document?id=Rules-of-ethics-for-international-arbitrators.

³¹ Točka 2.3 Etičnih pravil IBA.

³² Partasides, C., naved. delo.