TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi ter se zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za novo končno odločbo.

V obravnavanem primeru ni šlo zgolj za nedoločno, pavšalno napoved cediranja. Toženka je namreč podpisala izjave na osnutkih konkretnih pogodb, iz katerih je bilo točno razvidno, na katere terjatve se nanašajo in kdo bo njihova prevzemnica. Še več, osnutke pogodb je pripravila celo prevzemnica sama, zakoniti zastopnik odstopnic pa jih je podpisal, še preden je izjave na njih podpisala toženka.

Toženka je lahko z visoko stopnjo verjetnosti sklepala, da bo pogodbe podpisala tudi tožnica in da bodo že s tem terjatve nanjo veljavno prenesene. S skorajšnjim odstopom pa sta jo seznanili prav odstopnici terjatev. Zato se izkaže kot pravilen materialnopravni zaključek sodišča druge stopnje, da bi se morala pred izpolnitvijo najmanj pozanimati, ali je do odstopa tudi prišlo. Ni namreč mogoče trditi, da je bila pri izpolnitvi odstopnicama v dobri veri, določba drugega odstavka 419. člena OZ pa varuje dobroverno izpolnitev.

Upoštevaje neobstoj primerljive sodne prakse glede dolžnikove dolžne skrbnosti in dolžniku naklonjena stališča pravne teorije o tem vprašanju, bi bilo sodišče druge stopnje v okviru materialnega procesnega vodstva v skladu z določbo drugega odstavka 351. člena ZPP dolžno toženko seznaniti s svojimi naziranji in ji tudi omogočiti dopolnitev trditvene podlage.