TFL Vsebine / TFLGlasnik
Razvrščanje najemov pri najemodajalcih
PODLAGE
Navedene računovodske podlage veljajo za vse organizacije, ki poročajo po SRS-jih, ne glede na to, ali dajejo sredstva v najem v okviru svoje redne dejavnosti (lizinške družbe) ali občasno.
SRS 1.26: Organizacija ob sklenitvi pogodbe oceni, ali gre za najemno pogodbo oziroma ali pogodba vsebuje najem. Pogodba je najemna oziroma vsebuje najem, če se z njo prenaša pravica do obvladovanja uporabe prepoznanega sredstva za določeno obdobje v zameno za nadomestilo. Pri tem organizacija obračuna vsako najemno sestavino v pogodbi kot najem ločeno od nenajemnih sestavin pogodbe.
SRS 1.45p: Finančni najem je najem, pri katerem se pomembna tveganja in pomembne koristi, povezani
z lastništvom nad najetim opredmetenim osnovnim sredstvom, prenesejo na najemnika. Lastninska pravica lahko preide na najemnika ali pa tudi ne. Takega najema pravilima ni mogoče enostransko razveljaviti. Najemodajalcu zagotavlja povrnitev naložbe v najem in še dobiček.
SRS 1.45r: Vsota najemnin je znesek, ki ga najemnik plača ali plačuje med trajanjem najema, od katerega so odšteti stroški za storitve in davki, ki jih je moral plačati najemodajalec, a jih bo dobil vrnjene, in sicer pri najemniku, skupaj z vsemi zneski, za katere jamči najemnik, z njim povezana stranka ali katera druga neodvisna stranka.
SRS 1.58: O finančnem najemu pravilima govorimo, če je izpolnjen eden izmed naslednjih pogojev:
a) na koncu najema se lastništvo nad sredstvom prenese na najemnika; šteje se, da je ta pogoj izpolnjen, če to nedvomno izhaja iz najemne pogodbe;
b) najemnik ima možnost kupiti sredstvo po ceni, ki naj bi bila po pričakovanju precej nižja od poštene vrednosti na dan, ko to možnost lahko izrabi, na začetku najema pa je precej gotovo, da bo najemnik to možnost izrabil;
c) trajanje najema se ujema z večjim delom dobe gospodarne uporabe sredstva, na koncu pa se lastništvo prenese ali ne;
č) na začetku najema je sedanja vrednost najemnin skoraj enaka pošteni vrednosti najetega sredstva;
d) najeta sredstva so tako posebne narave, da jih lahko brez večjih sprememb uporablja samo najemnik.
SRS 1.59: Znaki okoliščin, ki posamič ali skupaj vodijo do uvrstitve najema med finančne najeme, so tudi:
a) če najemnik lahko odpove najem, najemodajalčeve izgube zaradi odpovedi bremenijo najemnika;
b) dobički ali izgube zaradi spreminjanja poštene preostale vrednosti pripadajo najemniku;
c) najemnik lahko podaljša najem v naslednje obdobje za najemnino, ki je pomembno manjša od tržne.
SRS 1.60: Vsi najemi, ki niso finančni, so poslovni. Najem nepremičnin (predvsem zemljišč in zgradb) se uvršča med poslovne ali finančne najeme enako kot najemi drugih sredstev.
SRS 15.65: Prodajna pogodba, po kateri ima organizacija obvezo ali pravico do ponovnega nakupa sredstva, ki ga je prodala, se obračuna kot:
- najem, če ima organizacija prodano sredstvo pravico ali obveznost odkupiti nazaj po ceni, ki je nižja od cene, po kateri ga je prodala (upoštevaje tudi časovno vrednost denarja); ozirom
- posel financiranja (finančna obveznost pri »prodajalcu« in finančno sredstvo pri »kupcu«), če ima organizacija prodano sredstvo pravico ali obveznost odkupiti nazaj po ceni, ki je enaka ali višja od cene, po kateri ga je prodala (upoštevaje tudi časovno vrednost denarja).
Če je v prodajni pogodbi obveza za ponovni nakup sredstva le na zahtevo kupca, pa se taka pogodba obračuna kot:
- najem, če je cena, po kateri je treba odkupiti sredstvo, nižja od prvotne prodajne cene sredstva, kupec pa ima pomembno gospodarsko spodbudo za uveljavljanje zahteve za ponovni odkup sredstva;
- prodaja blaga s pravico vračila, če je cena, po kateri je treba odkupiti sredstvo, nižja od njegove prvotne prodajne cene, ali pa enaka ali višja, a hkrati nižja ali enaka pričakovani tržni vrednosti sredstva, kupec pa nima pomembne gospodarske spodbude za uveljavljanje zahteve za ponovni odkup sredstva; ali
- posel financiranja, če je cena, po kateri je treba odkupiti sredstvo, enaka ali višja od njegove prvotne prodajne cene in hkrati presega pričakovano tržno vrednost sredstva.
jemodajalec v določitev sedanje vrednosti najemnin vključiti tudi zneske, za katere pričakuje, da mu jih bo dal najemnik ali tretja oseba za preostalo vrednost. Gre za tako imenovano jamstvo za preostalo vrednost, ki daje najemodajalcu gotovost, da poštena vrednost sredstva, ki je predmet najema, ne bo padla pod določen znesek. Če sedanja vrednost najemnin in kakršna koli druga jamstva za preostalo vrednost najemodajalcu zagotavljajo izterjavo skoraj celotne poštene vrednosti sredstva, se tak najem razvrsti kot finančni najem. Jamstvo za preostalo vrednost je (podobno kot terjatve za najemnine) podvrženo kreditnemu tveganju zaradi neplačila v zvezi z osebo, ki jamči za preostalo vrednost.