TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbama se ugodi in se v izpodbijanih točkah I in II izreka sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se le-ta glasi:

"I. Preživnina določena s sodbo poravnavo, sklenjeno pri Okrožnem sodišču v Mariboru opr. št. IV P 737/2018 z dne 28. 2. 2019, ki jo je dolžan za svojo hčerko A. A., EMŠO: ..., plačevati v višini 150,00 EUR mesečno, nazadnje valorizirana z obvestilom Centra za socialno delo Maribor z dne 1. 2. 2023 na 178,80 EUR, njen oče B. B. se od dne 13. 6. 2022 naprej zviša za 121,20 EUR mesečno tako, da je B. B., EMŠO: ..., zavezan od 13. 6. 2022 dalje prispevati k preživljanju hčerke A. A. mesečno 300,00 EUR, do vsakega 10. dne v mesecu za tekoči mesec na račun njene matere C. C., št. ... pri Raiffeisen Bank GmbH v znesku, določenim s tem sklepom do prve uskladitve preživnin z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji, od takrat dalje pa v znesku, določenim v vsakokratnem obvestilu pristojnega centra za socialno delo, ter v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti vsakega posameznega preživninskega zneska do plačila, pod izvršbo."

II. Predlog predlagateljice se nad dosojenim zneskom 300,00 EUR do vtoževanega zneska 585,30 EUR in za čas plačevanja od 1. 6. 2022 do 12. 6. 2022 zavrne."

II. Nasprotni udeleženec krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Sodna poravnava, s katero je bila določena preživnina je izvršilni naslov v smislu 17. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Predpostavke za spremembo višine z izvršilnim naslovom določene preživnine določa prvi odstavek 197. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ). Tako sodišče na zahtevo ali predlog upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Sodišče mora, tako kot pri določitvi preživnine, tudi pri njeni spremembi, še zlasti kadar prvotno potrebe preživninskega upravičenca niso bile natančno ugotovljene, upoštevati stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti stroške prebivanja, hrane oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb (drugi odstavek 190. člena DZ).

V obravnavani zadevi pa med strankama ni bilo spora, da se družinski dodatek v Republiki Avstriji izplačuje vsem družinam z otroki, njegova višina pa je odvisna od starosti otrok in je torej namenjen zadovoljevanju otrokovih potreb in ne zadovoljevanju celotne družine. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je družinski dodatek za enega otroka v višini 200,00 EUR odštelo od potreb predlagateljice, je ob tem, ko zakonita zastopnica predlagateljice v postopku tudi ni želela razkriti podatkov o finančni zmožnosti njenega partnerja, s katerim živi v partnerski skupnosti, in s katerimi ima prav tako še enega mld. otroka, da bi se lahko z gotovostjo ugotovilo, s kakšnimi finančnimi sredstvi razpolaga njena družinska skupnost, je zato pravilna.

DZ v 196. členu določa, da se preživnina določi v mesečnem znesku in za naprej, zahteva pa se lahko od dneva vložitve tožbe ali predloga za določitev preživnine. Kolikor pa preživninski zavezanec meni, da ni upravičen plačevati preživnine od dneva vložitve predloga, mora v postopku takšna dejstva dokazati, saj gre za predlagalni nepravdni postopek (prvi odstavek 2. člena ZNP-1) v skladu s pravili o trditvenem in dokaznem bremenu (212. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).