na dokumentu
Portal TFL
VSL Sodba II Cp 982/2022 - razveza prodajne pogodbe za nepremičnino - prva pridobitev - veljavna sklenitev pogodbe - kasnejša pridobitev lastninske pravice - ponovna prodaja ...
SODIŠČE
Višje sodišče v Ljubljani
ODDELEK (*)
Civilni oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
29.8.2022
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSL Sodba II Cp 982/2022
INTERNA OZNAKA (*)
VSL00059012
SENAT, SODNIK
mag. Gordana Ristin (preds.), Gregor Špajzer (poroč.), Majda Lušina
INSTITUT VSRS
razveza prodajne pogodbe za nepremičnino - prva pridobitev - veljavna sklenitev pogodbe - kasnejša pridobitev lastninske pravice - ponovna prodaja nepremičnine - plačilo kupnine - vzroki za razvezo - nedobroverni pridobitelj - poštenost pridobitelja - neskrbno ravnanje - zastaranje zamudnih obresti - ugovor zastaranja - pravočasnost ugovora zastaranja - ugovor zastaranja v pritožbi - novela ZPP-E
PODROČJE VSRS
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
IZREK
I. Pritožbi se zavrneta in se izpodbijana sodba potrdi.
II. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje pritožbene stroške.
II. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje pritožbene stroške.
JEDRO
S sodbo višjega sodišča je bil zavrnjen tožbeni zahtevek, da prodajna pogodba z dne 14. 8. 2013 in dodatek k njej z dne 14. 8. 2013 glede ½ nepremičnine parc. št. 58/14, k. o. ..., nista bili sklenjeni in ne ustvarjata nobenih pravnih učinkov. To pa pomeni, da sta bili veljavno sklenjeni in da učinkujeta.
Dejstvo je, da je bila prodajna pogodba veljavno sklenjena, odprto pa ostaja vprašanje, zakaj je bila nepremičnina prodana še enkrat, a odgovor na to vprašanje za odločitev v tej pravdni zadevi ni pomemben. Kot je bilo ugotovljeno, je bila kupnina plačana, to dejstvo pa nikakor ne pomeni, da A. A. zaradi prejema kupnine ne bi mogla končati v osebnem stečaju, kot zaključuje pritožba. Konec koncev pa tudi ne gre za njen denar, ampak za denar toženca, torej tudi ta denar ni mogel vplivati na njene premoženjske razmere.
Ker je lahko pošten le tisti prejemnik, ki se glede na okoliščine primera ne zaveda in tudi ne more zavedati, da je nekaj prejel brez pravne podlage, ni mogoče zaključiti, da bi bil toženec dobroveren, saj se je zavedal (oz. bi se moral zavedati), da obstaja prodajna pogodba, sklenjena preko njegove pooblaščenke. Tudi po presoji pritožbenega sodišča zato toženec kot neupravičeni pridobitelj nosi posledice svojega neskrbnega ravnanja.
Zastaranja sodišče ne upošteva po uradni dolžnosti, ampak le na ugovor. Takšnega ugovora (zastaranja zamudnih obresti) pa v postopku pred sodiščem prve stopnje toženec ni podal.
Tretji odstavek 125. člena ZPP-E določa, da se postopek, ki se je začel pred začetkom uporabe tega zakona, pred sodiščem druge stopnje in pred vrhovnim sodiščem nadaljuje po določbah tega zakona (torej ZPP-E), če je odločba, s katero se postopek pred sodiščem prve stopnje konča, izdana po začetku uporabe tega zakona. V predmetni zadevi je bila izpodbijana sodba izdana 3. 12. 2021, torej po uveljavitvi ZPP-E, zato pritožbeno sodišče pri odločanju uporablja ZPP, z vključeno novelo ZPP-E, kar pomeni, da ugovora zastaranja, ki ni bil uveljavljen pred sodiščem prve stopnje, ni mogoče uveljavljati v pritožbi.
Dejstvo je, da je bila prodajna pogodba veljavno sklenjena, odprto pa ostaja vprašanje, zakaj je bila nepremičnina prodana še enkrat, a odgovor na to vprašanje za odločitev v tej pravdni zadevi ni pomemben. Kot je bilo ugotovljeno, je bila kupnina plačana, to dejstvo pa nikakor ne pomeni, da A. A. zaradi prejema kupnine ne bi mogla končati v osebnem stečaju, kot zaključuje pritožba. Konec koncev pa tudi ne gre za njen denar, ampak za denar toženca, torej tudi ta denar ni mogel vplivati na njene premoženjske razmere.
Ker je lahko pošten le tisti prejemnik, ki se glede na okoliščine primera ne zaveda in tudi ne more zavedati, da je nekaj prejel brez pravne podlage, ni mogoče zaključiti, da bi bil toženec dobroveren, saj se je zavedal (oz. bi se moral zavedati), da obstaja prodajna pogodba, sklenjena preko njegove pooblaščenke. Tudi po presoji pritožbenega sodišča zato toženec kot neupravičeni pridobitelj nosi posledice svojega neskrbnega ravnanja.
Zastaranja sodišče ne upošteva po uradni dolžnosti, ampak le na ugovor. Takšnega ugovora (zastaranja zamudnih obresti) pa v postopku pred sodiščem prve stopnje toženec ni podal.
Tretji odstavek 125. člena ZPP-E določa, da se postopek, ki se je začel pred začetkom uporabe tega zakona, pred sodiščem druge stopnje in pred vrhovnim sodiščem nadaljuje po določbah tega zakona (torej ZPP-E), če je odločba, s katero se postopek pred sodiščem prve stopnje konča, izdana po začetku uporabe tega zakona. V predmetni zadevi je bila izpodbijana sodba izdana 3. 12. 2021, torej po uveljavitvi ZPP-E, zato pritožbeno sodišče pri odločanju uporablja ZPP, z vključeno novelo ZPP-E, kar pomeni, da ugovora zastaranja, ki ni bil uveljavljen pred sodiščem prve stopnje, ni mogoče uveljavljati v pritožbi.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.