TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se glasi:

"I. Ugotovi se, da obstaja terjatev tožeče stranke do tožene v višini 27.171,28 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od:

- 29,74 EUR od 3. 9. 2017;

- 1.538,51 EUR od 3. 9. 2017;

- 1.913,76 EUR od 16. 9. 2017;

- 1.690,47 EUR od 12. 10. 2017;

- 14.684,53 EUR od 20. 10. 2017;

- 2.209,15 EUR od 20. 10. 2017;

- 2.423,91 EUR od 16. 1. 2018;

- 2.681,21 EUR od 16. 2. 2018;

dalje do plačila.

II. Ugotovi se, da obstaja terjatev tožene stranke do tožeče v višini 21.832,13 EUR in ne obstaja terjatev v višini 2.544,94 EUR ter terjatev zakonskih zamudnih obresti od zneska 7.397,07 EUR od 21. 5. 2019 do 23. 11. 2019, od zneska 5.024,74 EUR od 24. 11. 2019, od zneska 8.457,89 EUR od 14. 7. 2021 in od zneska 8.349,50 EUR od 30. 8. 2021.

III. Po pobotu terjatev iz I. in II. točke izreka je dolžna tožena stranka v roku 15 dni tožeči stranki plačati 13.516,83 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 8. 2021.

IV. Kar zahteva tožeča stranka več ali drugače, se zavrne.

V. Stranki sami krijeta svoje stroške postopka."

II. V preostalem delu se pritožba tožene stranke zavrne.

III. Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni od vročitve te sodbe toženi stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka v višini 650,49 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Ni pravilna materialnopravna presoja sodišča prve stopnje, da v pobot uveljavljena terjatev ne izpolnjuje pogoja vzajemnosti, ker gre za plačilo stroškov tretje osebe. Zahtevek po tretjem odstavku 639. člena OZ je, kot je bilo zgoraj pojasnjeno, samostojni zahtevek naročnika za plačilo denarnega zneska, potrebnega za odpravo napak. Računi dejanskega izvajalca so v tem smislu dokazno sredstvo, s katerim naročnik dokazuje višino nastalih stroškov odprave napak. Naziranje sodišča prve stopnje, da tožena stranka v okviru pobotnega ugovora ne more uveljavljati terjatve iz tretjega odstavka 639. člena OZ, ker ne gre za njeno terjatev, ampak terjatev dejanskega izvajalca del, bi izničilo pravno naravo zahtevka, ki ga naročniku del daje določba tretjega odstavka 639. člena OZ.