TFL Vsebine / TFLGlasnik

Družbe in podjetniki morajo na podlagi 54. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) voditi poslovne knjige in jih enkrat letno zaključiti v skladu z ZGD-1 in slovenskimi računovodskimi standardi ali mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, če zakon ne določa drugače. Nato pa morajo, na podlagi zaključenih poslovnih knjig, za vsako poslovno leto v treh mesecih po koncu tega poslovnega leta sestaviti letno poročilo. Potencialni vlagatelji, ki imajo v času nakupa delnic ali poslovnega deleža družbe na voljo zgolj polletne podatke o poslovnih rezultatih, utemeljujejo svojo odločitev o trgovanju z vrednostnimi papirji ravno na teh podatkih, ki hkrati oblikujejo tržno vrednost vrednostnega papirja oziroma poslovnega deleža.

Z morebitnim izogibanjem obligatornih slabitev lahko vodstvo družbe vpliva na kapital družbe in s tem zavaja potencialne investitorje pri nakupu vrednostnih papirjev oziroma poslovnega deleža družbe. Kadar takšno t. i. kreativno računovodstvo še vedno izkazuje pošteno vrednost računovodskih kategorij, gre za zakonite metode manipulacije z računovodskimi izkazi, kadar pa takšno poročanje ne izkazuje ekonomske realnosti, predstavlja takšno ravnanje vodstva družbe vsaj nepravilno poslovno odločitev, saj gre za zavajajoč in goljufiv način vodenja poslovnih knjig. Kazenskopravno relevantna dejanja pa so tista, pri katerih posameznik zasleduje določeno osebno korist oziroma ima namen povzročiti škodo drugemu.

V preteklosti smo lahko zasledili primere, ko se je članom poslovodstva družbe očitalo, da je bil v času izdaje ponudbe za nakup vrednostnih papirjev družbe v polletnem ali letnem poročilu o poslovanju lažno prikazan dobiček, ki je bil umetno povečan na podlagi neustreznega vrednotenja slabitev. Na tem mestu se zato postavlja vprašanje, kakšno je razmerje med »moralno« spornim ravnanjem vodstva družbe in kaznivim dejanjem.

Naklep je pri prirejenih knjigovodskih listinah razmeroma lahko dokazati, zato se poneverbe lažje zgodijo v okviru knjigovodenja, medtem ko odkrivanje anomalij pri poročanju močno zaostaja za obsegom tega pojava. Če v določenem ravnanju storilca ni zahtevanega naklepa ali celo namena oziroma mu ga ni mogoče pripisati, potem ni izpolnjen zakonski znak kaznivega dejanja.

Na podlagi pravila podjetniške presoje (angl. business judgement rule) vsaka podjetniška odločitev, ki se izkaže za škodljivo, še ne pomeni protipravnega ravnanja. Iz pravila podjetniške presoje so vsekakor izključene odločitve, s katerimi bi vodstvo družbe kršilo prisilne predpise, torej ravnanje, ki očitno ne ustreza zakonskim normam. Če sodišče presodi, da je vodstvo družbe, glede na podatke, ki jih je imelo na voljo v času sprejemanja odločitve, kljub poznejšemu nastanku škode za družbo ali tretje osebe, ustrezno in v skladu s postavljenimi standardi oslabilo določene finančne naložbe, to pomeni, da je pri sprejetju tvegane poslovne odločitve ravnalo s potrebno skrbnostjo, ne glede na končni rezultat.

Ali lahko forenzično računovodstvo, katerega namen je preprečevanje in odkrivanje prevar ter dokazovanje odkritih prevar in razkrivanje odgovornih oseb, pripomore k učinkovitejšemu pregonu gospodarskega kriminala? Nedvomno, saj je forenzično računovodstvo posebna vrsta preiskovanja in ocenjevanja pravilnosti poslovanja, s katerim se presodita resničnost in poštenost delovanja podjetja. Podrobneje o teh in podobnih vprašanjih pa bomo s strokovnjaki razpravljali na dogodku Poslovna forenzika, 18. in 19. septembra na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.