TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v I. točki izreka spremeni tako, da se glasi:

"I. Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni tožeči stranki plačati znesek 4.532,55 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 12. 2018 dalje do plačila.

V preostalem delu (za plačilo 71.484,64 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 70.842,96 EUR od 3. 5. 2018 dalje, od zneska 641,68 EUR od 3. 8. 2018 dalje ter za zakonske zamudne obresti od zneska 4.103,42 EUR od 3. 5. 2018 do 30. 11. 2018 ter od zneska 429,13 EUR od 3. 8. 2018 do 30. 11. 2018) se tožbeni zahtevek zavrne."

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu sodba sodišča prve stopnje potrdi.

III. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka in je dolžna v roku 15 dni od vročitve te odločbe toženi stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka v višini 1.023,89 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Vrhovno sodišče je tudi po sprejemu avtentične razlage 631. člena OZ, na katero se opira tožeča stranka, še vedno na stališču, da koneksnost terjatev pomeni, da se terjatvi podizvajalca do glavnega izvajalca in glavnega izvajalca do naročnika nanašata na ista dela in ne zgolj na dela znotraj istega pogodbenega razmerja (v konkretnem primeru znotraj istega projekta, kot trdi tožeča stranka). Ker Vrhovno sodišče skrbi za enotnost sodne prakse in je svoje stališče v razmerju do avtentične razlage že zavzelo, po presoji višjega sodišča razlogov za odstop od tega stališča ni.