TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Prvi odstavek 87. člena in prvi odstavek 129. člena Zakona o policiji (Uradni list RS, št. 49/98) nista v neskladju z Ustavo.

Ni v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave, da se pravica do upokojitve pod ugodnejšimi pogoji priznava delavcem policije, ki se želijo upokojiti pod ugodnejšimi pogoji, ne pa tudi tistim delavcem policije, ki jim (je) delovno razmerje preneha(lo) iz drugih razlogov. Kategorija zavarovancev, ki jim gre ta posebna pravica, so le tisti zavarovanci, ki so obvezno zavarovani kot delavci policije. Glede na namen oziroma razloge za priznanje te pravice je utemeljena rešitev, ki uveljavitev pravice omogoča tistim, ki ob njeni uveljavitvi spadajo v to kategorijo zavarovancev in ki takrat tudi opravljajo delo, zaradi katerega so ugodnejši pogoji dani. Tisti delavci policije, ki jim delovno razmerje preneha iz drugih razlogov (po lastni volji, zaradi izrečenega disciplinskega ukrepa in podobno), te pravice kasneje ne morejo uveljavljati. Njim se opravljanje dela pod posebnimi oziroma težjimi pogoji (policista oziroma pooblaščene uradne osebe) upošteva v okviru posebnih pravic iz naslova zavarovalne dobe s povečanjem (v bodoče v okviru obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja). Možnost uveljavljanja ugodnejše upokojitve ne posega v pravice pobudnikov, pridobljene na podlagi prejšnjih predpisov, ki take možnosti niso poznali (ne posega v nobeno pridobljeno pravico), zato ni v neskladju s 155. členom Ustave. Prav tako ne gre za neskladje z 2. členom Ustave, če zakon uveljavitve pravice, ki jo na novo uzakonja, ne omogoča tudi vsem tistim, ki bi jo lahko uveljavili že prej, če bi takrat že veljal. Zakonodajalec se je odločil, da bo pravico priznal tudi tistim, ki so enako delo najmanj enako dolgo opravljali kadarkoli prej, ga ob uveljavitvi Zakona ne opravljajo več, so pa še vedno zaposleni na Ministrstvu za notranje zadeve. V tem delu gre le navidezno za drugačen in širši krog upravičencev. Policija je šele z Zpol organizirana kot organ v sestavi Ministrstva za notranje zadeve. Pred tem so bili delavci policije delavci Ministrstva (drugi odstavek 137. člena Zpol). Policije in delavcev policije v sedanjem smislu pred uveljavitvijo Zpol ni bilo, zato tudi prehodna ureditev lahko izhaja le iz prejšnje ureditve, po kateri so bili delavci policije delavci Ministrstva. Prehodna določba tako izenači položaj delavcev Ministrstva, ki so v enakem ali podobnem položaju: tistih, ki bodo (so) postali delavci policije, in tistih, ki bodo (so) ostali zaposleni na drugih delih v Ministrstvu - so pa pred tem vsi določen čas imeli status pooblaščene uradne osebe oziroma policista. Taka prehodna ureditev omogoči za zaposlene na Ministrstvu uveljaviti podobno pravico, kot je bila administrativna upokojitev (ki jo Zpol ne pozna več oziroma jo ukinja), torej pravico zaposlenih na Ministrstvu, ki jim je delovno razmerje prenehalo na podlagi odločitve Ministra. Te pravice niso imeli tisti, ki jim je delovno razmerje prenehalo iz drugih razlogov, zato ni v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave, če jim te pravice ne daje niti izpodbijana določba 129. člena ZPol.